Franja

brezkônčen (-čna -o) adj. knjiž.

1. infinito, sterminato

2. pren. immenso, enorme, illimitato, smisurato; perpetuo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. brezkončni vijak vite senza fine, perpetua
teh. brezkončna veriga catena senza fine

illimitato agg.

1. neskončen, brezkončen:
congedo illimitato voj. odpust iz vojaške službe

2. neskončen, brezmejen:
fiducia illimitata brezmejno zaupanje

immēnso

A) agg.

1. neizmeren, brezkončen

2. ogromen

3. pren. hud, globok, strašen:
odio immenso strašno sovraštvo

B) m brezkončnost (vesolja)

infinito

A) agg.

1. neskončen; brezkončen

2. ogromen, brezmejen

3. brezštevilen, neštet

B) m

1. neskončnost:
andare all'infinito zavleči se v neskončnost

2. jezik nedoločnik, infinitiv

3. mat. neskončnost

sconfinato agg.

1. brezmejen, brezkončen

2. neskončen

brezkrájen (-jna -o) adj. knjiž. glej brezkončen