Franja

bandít (-a) | -ka (-e) m, f (razbojnik) bandito, fuorilegge, delinquente, criminale

bandito m

1. star. izgnanec

2. bandit, razbojnik, ropar:
dare la caccia a un bandito loviti bandita
faccia, ceffo da, di bandito pren. razbojniški, hudoben obraz

brigante m

1. razbojnik, ropar, bandit

2. pog. šalj. malopridnež, razbojnik:
che brigante quel tuo figlio! kakšen razbojnik je tvoj sin!
PREGOVORI: chi parla di briganti gli capitan davanti preg. mi o volku, volk iz gozda

fuorilegge m, f invar. izobčenec, izobčenka; razbojnik, bandit

guappo

A) m nareč.

1. član kamore, kamorist

2. ekst. nasilnež, surovina; bandit, baraba:
comportarsi, agire da guappo ravnati razbojniško

B) agg.

1. nesramen, predrzen, aroganten:
maniere guappe nesramno vedenje

2. prostaško eleganten, načičkan

neulovljív (-a -o) adj. inafferrabile, imprendibile:
pren. neulovljiv bandit primula rossa

primula f

1. bot. trobentica, jeglič, primula (Primula)

2.
primula rossa pren. neulovljivi bandit; ilegalec; terorist