Franja

Zadetki iskanja

  • aktívno adv. attivamente
  • attivamente avv. dejavno, aktivno; prizadevno
  • militanza f aktivno delovanje; angažiranost; militantnost
  • aktíven (-vna -o) adj.

    1. (dejaven, delujoč) attivo; funzionante:
    aktivno življenje vita attiva
    aktivno znanje jezika conoscenza attiva di una lingua

    2. (delaven, prizadeven) attivo:
    biti aktiven na vseh področjih essere attivo in tutti i campi
    aktiven član (stranke) militante

    3. (ki je v rednem delovnem razmerju) in attività, in servizio attivo; effettivo:
    aktivni oficir ufficiale in servizio attivo, ufficiale effettivo

    4. kem. attivo:
    aktivna snov sostanza attiva

    5. ekon. attivo:
    aktivna bilanca bilancio attivo

    6. geogr. attivo:
    aktivni ognjenik vulcano attivo
  • attivo

    A) agg.

    1. aktiven, dejaven, delujoč, delaven:
    un uomo attivo aktiven človek
    prendere, avere parte attiva in un'impresa aktivno delovati, imeti aktivno vlogo pri nekem podjetju

    2. jezik tvoren, aktiven

    3. ekon. aktiven, ki posluje v aktivi:
    azienda attiva podjetje v aktivi
    bilancia attiva aktivna bilanca

    4. voj. aktiven (vojaška oseba):
    servizio attivo aktivna služba

    B) m

    1. jezik aktiv, tvornik

    2. ekon. aktiva:
    segnare all'attivo, al proprio attivo zabeležiti kaj v svojo korist; šteti kaj v plus

    3. polit. aktiv
  • obvládati (-am) | obvladováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. dominare, padroneggiare, superare, fronteggiare:
    obvladati težek položaj fronteggiare una situazione difficile

    2. controllare, avere il controllo; dominare; domare:
    obvladati čustva dominare i propri sentimenti
    obvladati nagone domare gli istinti
    obvladovati položaj avere il controllo della situazione

    3. padroneggiare, avere la padronanza, impadronirsi di; conoscere a fondo:
    obvladati tehniko, teorijo conoscere a fondo la tecnica, la teoria
    aktivno, pasivno obvladati jezik avere la padronanza attiva, passiva di una lingua

    4. dominare, avere il dominio, il controllo di:
    obvladati uvoz in izvoz avere il controllo (totale) dell'import e dell'export

    5. essere preso da:
    obvladal ga je nemir fu preso dall'inquietudine

    B) obvládati se (-am se) | obvladováti se (-újem se) perf., imperf. refl. dominarsi, controllarsi, padroneggiarsi:
    če je izzvan, se ne zna obvladati provocato, non sa dominarsi
  • óglje (-a) n

    1. carbone di legna:
    kot oglje črni lasje capelli nero carbone
    likalnik na oglje ferro da stiro a carbone
    žgati oglje fare, bruciare il carbone
    kem. aktivno oglje carbone attivo
    živalsko oglje carbone animale

    2. carbone acceso, brace

    3. um. carboncino (material in tehnika)
Število zadetkov: 7