Franja

Zadetki iskanja

  • púst (-a) m

    1. carnevale:
    praznovati pust festeggiare il carnevale
    našemiti se za pusta mascherarsi per carnevale

    2. etn. (lutka iz slame) carnevale:
    pokopavati pusta bruciare il carnevale

    3. nareč. maschera carnevalesca; pren.
    držati se kot pust v pratiki avere una faccia da funerale
  • púst (-a -o) adj.

    1. deserto, brullo, desolato:
    puste ceste strade deserte
    pusta njiva campo incolto

    2. desolato, vuoto; noioso; annoiato

    3. (ki ne vsebuje maščobe) magro:
    pusto meso carne magra
  • brullo agg. gol, pust:
    campagna brulla gola pokrajina
  • carnevale m pust, karneval:
    veglione di carnevale pustna veselica, pustno rajanje
  • desērto1 agg.

    1. zapuščen, pust; prazen:
    strade deserte prazne ceste

    2.
    causa deserta pravo zastarana tožba

    3. ekst. neobdelan, nerodoviten; pust
  • desolato agg.

    1. pust, zapuščen; turoben:
    paesaggio desolato turobna pokrajina

    2. žalosten; obupan
  • disabitato agg. neobljuden, pust
  • inseminato agg. knjižno neposejan; ekst. neobdelan, pust
  • magro

    A) agg.

    1. suh, mršav; shujšan

    2. pust:
    brodo magro pusta juha
    cibi magri postne jedi
    terra magra pusta, nerodna zemlja

    3. pren. reven, skromen:
    annata magra slaba letina
    acqua magra nizka, plitva voda

    4. pren. nezadosten, reven, beden:
    magra consolazione slaba tolažba

    B) m kulin. pusto, nemastno meso
  • piatto

    A) agg.

    1. raven; ploščat; plitev:
    barca a fondo piatto čoln z ravnim dnom
    angolo piatto mat. iztegnjeni kot

    2. pren. plitev, enoličen, pust

    B) m

    1. krožnik:
    un piatto di pastasciutta krožnik paštašute

    2. kulin. jed:
    piatto forte glavna jed
    piatto tipico specialiteta
    piatto del giorno pripravljena jed

    3. igre vložek

    4.
    piatti pl. glasba činele, rene
  • prosaico agg. (m pl. -ci)

    1. prozaičen

    2. pren. navaden, siv, pust; vulgaren
  • obúp (-a) m disperazione; desolazione:
    lotil, polastil se ga je obup fu preso dalla disperazione
    pren. biti, stati na robu obupa essere sull'orlo della disperazione
    pren. do obupa pust, dolgočasen noioso, insipido da morire
  • prátika (-e) f lunario, almanacco, calendario; redko effemeride:
    pren. držati se kot pust v pratiki tenere il muso, essere immusonito
  • sám1 (-a -o) adj.

    1. solo:
    biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

    2. solo, da solo, da sé:
    naredi sam fai da solo, fai da te
    misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
    sam od sebe spontaneamente

    3. stesso:
    tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

    4. (v zvezi s 'se') se stesso:
    oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
    norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

    5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
    sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
    govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
    sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
    sam po sebi razumljiv implicito
    obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
    sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
    PREGOVORI:
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso
  • sotterrare v. tr. (pres. sottērro)

    1. zakopati

    2. pokopati:
    andare a farsi sotterrare pren. biti zanič, slabo se odrezati
    sotterrare il Carnevale pren. pokopavati pust
  • valere*

    A) v. intr. (pres. valgo)

    1. veljati, biti vreden:
    far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

    2. biti sposoben, vešč:
    farsi valere uveljaviti se

    3. veljati, šteti

    4. biti v veljavi; držati:
    sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

    5. ekst. biti res; biti prav

    6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
    credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

    7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
    che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
    tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

    B) v. intr., v. tr.

    1. veljati, biti vreden:
    la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
    non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
    valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

    2. biti enak:
    una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
    valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
    PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
    Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

    3. biti enak, pomeniti:
    vale a dire to je, se pravi

    4. prinesti, prinašati:
    un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

    C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
    il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

    Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
    valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
    PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena
Število zadetkov: 16