Franja

Zadetki iskanja

  • Krístus (-a) m

    1. rel. Cristo:
    Jezus Kristus Gesù Cristo
    (pri štetju let) pred Kristusom, po Kristusu avanti, dopo Cristo
    pren. biti kakor Kristus essere come un cristo, essere un povero cristo

    2. um. Cristo:
    Giottov Kristus Cristo giottesco

    3. inter. (za izražanje začudenja, strahu) Gesù!; Gesù mio!; santo cielo!
  • Cristo

    A) m

    1. relig. Kristus:
    avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
    dopo Cristo po Kristusu, po našem štetju

    2. umet. Kristus; križani Kristus:
    Cristo di Giotto Giottov križani Kristus

    3. pog. bednik; hudo zdelan človek:
    non ci sono cristi pren. nobenih možnosti ni

    B) inter. Jezus! Kristus!
  • G.C. kratica

    1. Gesù Cristo Jezus Kristus

    2. Gran Croce Veliki križ (odlikovanje)

    3. Genio Civile Urad za civilne gradnje
  • N.S.G.C. kratica relig.Nostro Signore Gesù Cristo Naš Gospod Jezus Kristus
  • hváljen (-a -o) adj. lodato; elogiato, apprezzato:
    rel. hvaljen (bodi) Jezus (Kristus) sia lodato Gesù Cristo, Gesù sia lodato
  • Krístusov | krístusov (-a -o) adj.

    1. rel. di Cristo:
    Kristusovo trpljenje la passione di Cristo
    Kristusovi apostoli gli apostoli
    Kristusov namestnik il vicario di Cristo, il papa
    um. Giottov križani Kristus il Crocefisso di Giotto

    2. inter.
    za pet Kristusovih ran per l'amor del cielo

    3. bot.
    kristusov trn paliuro (Paliurus spina christi)
  • lés (-á) m

    1. legno:
    les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
    impregnirati les impregnare il legno
    sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
    grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
    lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
    obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
    bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
    eksotični les legno esotico

    2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
    izvažati les esportare il legname
    kubični meter lesa un metro cubo di legname
    gradbeni, stavbni les legname da costruzione
    tesani, žagani les legname squadrato, segato
    les za kurjavo legna da ardere

    3. knjiž. (gozd) bosco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
    biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
    papir. brusiti les sfibrare il legno
    Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
    prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
    um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
    soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
    kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
    bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
    celulozni les legno da cellulosa
    črni les legno di aghifoglia
    bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
    jamski les legname per miniera
    bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
    okrogli les tondello
    bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
    pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
    agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
    upognjeni les legno ricurvo
    vezani les legno compensato
  • lodare

    A) v. tr. (pres. lōdo)

    1. hvaliti

    2. slaviti:
    Dio sia lodato! končno
    sia lodato Gesù Cristo! relig. hvaljen bodi Jezus Kristus!

    B) ➞ lodarsi v. rifl. (pres. mi lōdo) pohvaliti se; bahati se
    PREGOVORI: chi si loda s'imbroda preg. lastna hvala se pod mizo valja
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • povelíčan (-a -o) adj. rel. glorificato, in gloria:
    poveličani Kristus Cristo in gloria
  • signore

    A) m

    1. (nagovorno) gospod:
    il signore desidera? želite, gospod?
    egregio signore dragi gospod (v pismih)

    2. gospod:
    il signor Rizzi gospod Rizzi
    il signor dottore gospod doktor
    sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
    no signore, signor no ne (nikalni odgovor)

    3. gospod, gospodar

    4. knez; vladar; guverner:
    i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
    Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)

    5.
    Signore relig. Gospod:
    Nostro Signore Jezus Kristus
    la casa del Signore cerkev

    6. gospod, moški; stranka

    7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
    modi da signore gosposko obnašanje
    fare il signore živeti kot gospod, gosposko

    8.
    signori gospoda

    B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
    un signor cappotto gosposki plašč
  • vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

    1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
    vstajati izza mize alzarsi da tavola
    vstajati iz postelje alzarsi dal letto

    2. vstajati od interrompere, abbandonare:
    vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

    3. levarsi, sollevarsi:
    izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

    4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
    v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

    5. pren. risuscitare, risorgere:
    vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

    6. pren. insorgere, ribellarsi:
    tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

    7. rel.
    vstati od mrtvih risorgere
    Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
    vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
    vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
    vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
    vstati z levo nogo alzarsi di malumore
    vstati na pot andarsene
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • zvelíčati (-am)

    A) perf. rel. redimere, salvare:
    Kristus nas je s svojo smrtjo zveličal con la sua morte Gesù ci ha redento

    B) zvelíčati se (-am se) perf. refl. rel. salvarsi, redimersi
Število zadetkov: 13