širína (-e) f
1. larghezza; largo:
širina deske larghezza dell'asse
prepogniti list po širini piegare il foglio per il largo
lingv. širina samoglasnika apertura di una vocale
žel. širina tira scartamento
2. pren. larghezza, ampiezza, vastità; distesa:
širina pogledov larghezza, ampiezza di vedute
širina morja la distesa del mare
3. geogr., astr. latitudine:
astronomska širina latitudine celeste, declinazione
zemljepisna širina latitudine terrestre
Zadetki iskanja
- ampiezza f
1. obširnost, prostranost
2. velikost, razsežnost:
stanza di notevole ampiezza precej velika soba
3. pren. obseg, razsežnost:
è difficile valutare l'ampiezza del fenomeno težko je oceniti razsežnost pojava
4. pren. obsežnost, širina:
ampiezza di dottrina obsežnost znanja
ampiezza di vedute širina pogledov
5. fiz. amplituda:
ampiezza di marea amplituda bibavice
6. mat. velikost:
l'ampiezza di un angolo velikost kota - distesa f
1. prostranost, širina, širjava:
la distesa del mare prostranost morja
una vasta distesa di campi prostrana površina polj
2. vrsta, niz; kup:
una distesa di biancheria messa ad asciugare kup perila, ki se suši
3.
a distesa nepretrgoma:
cantare a distesa peti na ves glas
sonare a distesa vkup zvoniti - grandezza f
1. velikost; širina:
la grandezza di un edificio velikost stavbe
riproduzione in grandezza naturale posnetek v naravni velikosti
la grandezza della piazza era impressionante velikost trga je bila osupljiva
2. veličina, plemenitost, odličnost:
l'antica grandezza di Roma nekdanja veličina Rima
grandezza d'animo velikodušnost
3. pomp, razkošje, sijaj, čast:
manie di grandezza častihlepnost, nečimrnost - larghezza f
1. širina, širokost:
larghezza di idee širina pogledov
2. pren. širokosrčnost; darežljivost
3. obilje, obilica:
larghezza di particolari obilica nadrobnosti - largo
A) agg. (m pl. -ghi)
1. širok:
la via è piuttosto larga ulica je precej široka
essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
a larghi tratti pren. na široko
su larga scala pren. na veliko
alla larga daleč, proč
stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
prendere qcs. alla larga okolišiti
2. odprt:
vocale larga odprt samoglasnik
3. pren. obilen, velik; ugoden:
larga parte degli utili velik del dobička
4. pren. širok, širokosrčen:
uomo di idee larghe človek širokih nazorov
B) avv.
girare largo (da) izogibati se (koga, česa)
C) inter.
largo! prostor!
fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!
Č) m
1. širina, širokost; prostranost:
in lungo e in largo vsepovsod
farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati
2. odprto morje:
prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)
3. trg (na križišču ulic)
4. glasba largo - latitudine f
1. geogr. zemljepisna širina, latituda
2. ekst. širina
3. področje, ozemlje (glede na podnebje) - travērso
A) agg. prečen, poševen:
via traversa stranska, prečna ulica; ekst. bližnjica
agire per vie traverse delovati skrivaj, nepošteno
B) m
1. širina (predmeta):
a traverso, di traverso, per traverso poprek, počez, pošev
per il traverso po širini
andare di traverso zaleteti se (jed, pijača)
guardare di traverso gledati postrani (tudi pren.);
prendere qcs. di traverso pren. kaj narobe razumeti, tolmačiti, vzeti
2. navt. bok:
di traverso bočno - vastità f prostranost, obširnost; širina
- altezza f
1. višina:
altezza di una stoffa širina blaga
altezza dell'acqua globina vode
la città è a mille metri di altezza mesto je na višini tisoč metrov
volare a grande altezza leteti na veliki višini, zelo visoko
essere, non essere all'altezza di qcs. pren. biti, ne biti čemu kos
2. glasba višina (tonska)
3. pren. plemenitost, vzvišenost:
altezza d'animo plemenitost duha
4.
Altezza visočanstvo, visokost, veličanstvo:
Altezza Reale Kraljevo visočanstvo
Sua Altezza Vaša visokost
5. geogr. zemljepisna širina:
la nave affondò all'altezza del Capo di Buona Speranza ladja se je potopila na zemljepisni širini Rta dobre nade
6. pren. bližina:
l'incidente avvenne all'altezza del km 20 nesreča se je zgodila v bližini 20. kilometra
7. mat. višina:
l'altezza di un triangolo višina trikotnika
8. astr. višina - scartamento m železn. širina tira:
scartamento normale, ridotto navadni, ozki tir
linea a scartamento ridotto ozkotirna proga
a scartamento ridotto pren. v omejenem obsegu, skromneje - geográfski (-a -o) adj. (zemljepisen) geografico:
geografski atlas atlante geografico
geografska dolžina, širina longitudine, latitudine geografica
geografski koordinati coordinate geografiche - júžen (-žna -o) adj.
1. (nanašajoč se na jug) meridionale, del Sud, sud:
južna Evropa Europa del sud, meridionale
geogr. južna polobla emosfero meridionale, australe
alp. južna stena parete sud
meteor. južni veter scirocco; mezzogiorno
južno sadje frutti meridionali, tropicali
2. (nanašajoč se na otoplitev) sciroccale:
južno vreme tempo sciroccale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
astr. južna točka nadir
geogr. južna zemljepisna širina latitudine sud
astr. Južni križ Croce del Sud
fiz. južni magnetni pol polo magnetico sud
geogr. južni povratnik tropico del Capricorno
južni sneg neve umida
geogr. južni tečajnik circolo polare antartico
Južna Afrika Sudafrica
Južna Amerika Sudamerica, America del Sud
Južna Evropa Europa Meridionale
Južna Koreja Corea del Sud
Južna Tirolska Alto Adige, Sud Tirolo - krílo2 (-a) n
1. zool. ala (pl. ali):
razprostreti, razširiti, razpeti krila aprire le ali
mahati, plahutati s krili sbattere le ali
2. aer. ala:
razpetina, širina kril apertura alare, d'ali
3. grad. ala, braccio; fianco; fiancata:
okensko, vratno krilo battente, imposta (di finestra, di porta)
krila zapora i bracci, i raggi del carcere
desno krilo stavbe il fianco destro dell'edificio
4. voj. (bočni del vojaške formacije) fianco; šah. ala
5. (skupina ljudi, ki se loči od drugih) corrente (di partito)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati, dobiti krila dare, prendere nuovo slancio
bot. krilo (na semenu, plodu) ala
šah. damino krilo ala di Donna
aer. delta krilo, krilo delta ala a delta
šport. desno, levo krilo ala destra, sinistra
um. krilo oltarja anta (di trittico)
anat. pljučno krilo lobo polmonare
sprednje, zadnje krilo žuželk ali anteriori, posteriori degli insetti
šotorsko krilo tendone - séveren (-rna -o) adj.
1. settentrionale, nord, del nord; nordico:
severna Francija la Francia del nord
Severna Koreja Corea del Nord
severna stena gore la parete nord del monte
severna ljudstva popoli nordici
2. boreale; artico:
severna polovica zemlje emisfero boreale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. severna lisica volpe bianca, polare (Alopex lagopus)
geogr. severna zemljepisna širina latitudine nord
zool. severni dular piviere tortolino (Eudromias morinellus)
astr. Severni križ Croce del Nord
zool. severni medved orso bianco, polare (Thalarctus maritimus)
severni jelen renna (Rangifer tarandus)
fiz. severni magnetni pol polo magnetico Nord
geogr. Severni pol Polo Nord
Severni povratnik tropico del Cancro
severni tečajnik circolo polare artico
severni sij aurora boreale - tēsta f
1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo
2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo
3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel
4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož
5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava
6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)
7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi
8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo
9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko
10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)
11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu
12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka
13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice
14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke
15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku
16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava
17.
testa a croce križnik
18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah - zemljepísen (-sna -o) adj. di geografia, geografico:
zemljepisni podatki dati geografici
zemljepisni priročnik manuale di geografia
zemljepisna dolžina, širina longitudine, latitudine terrestre
zemljepisna imena nomi geografici
/ 1
Število zadetkov: 17