Franja

čarôben (-bna -o) adj.

1. incantevole, affascinante, seducente

2. magico:
čarobni napoj filtro magico
čarobna palica bacchetta magica

fatato agg. čaroben, začaran:
anello fatato čarobni prstan

incantato agg.

1. začaran; čaroben:
giardino incantato začarani vrt

2. zmeden, osupel:
rimanere incantato debelo gledati

incantatore

A) agg. (f -trice) čaroben; očarljiv, zapeljiv:
sorriso incantatore očarljiv nasmeh

B) m (f -trice)

1. čarovnik:
incantatore di serpenti krotilec kač

2. pren. očarljivec; zapeljivec

incantevole agg. očarljiv; čaroben

magico agg. (m pl. -ci)

1. magičen, čaroven, čaroben:
bacchetta magica čarobna palica

2. čaroben, očarljiv, čudovit