Franja

čúten (-tna -o) adj.

1. dei sensi; sensibile; sensorio, sensoriale:
čutni organ organo dei sensi
čutna zaznava percezione sensibile
čutna narava natura sensibile
anat. čutni živec nervo sensibile
filoz. čutni svet mondo sensibile
psih. čutna prevara illusione dei sensi

2. sensuale, carnale:
duhovna in čutna ljubezen amore platonico e amore carnale
čutno poželenje appetito carnale
čutne ustnice labbra sensuali

sensitivo

A) agg.

1. senzibilen, čutno zaznaven:
facoltà sensitiva senzibilnost, čutna zaznavnost

2. anat. čuten:
sistema nervoso sensitivo čutno živčevje

3. senzibilen, preobčutljiv, rahločuten

B) m (f -va)

1. preobčutljiva, rahločutna oseba

2. psihol. medij

sensoriale agg. fiziol. čuten, senzoričen

sensōrio¹ agg. (m pl. -ri) fiziol. čuten, senzoričen

sensuale agg. čuten, telesen, polten, nasladen, senzualen

sensuoso agg. knjižno čuten, polten, senzualen

venēreo agg.

1. knjižno polten, nasladen

2. čuten, spolen, senzualen

3. med. veneričen, spolen