gotòv (-óva -o)
A) adj.
1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti
2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.
3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura
4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti
5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare
B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
Zadetki iskanja
- gotóvost (-i) f
1. sicurezza, certezza:
gotovost smrti la certezza della morte
2. pog. (prepričanost, trdnost) certezza, convinzione
3. (samozavest, odločnost) sicurezza; pejor. sicumera - gotta f
1. med. protin
2.
aver la gotta alle mani pren. biti počasen pri plačevanju - governare
A) v. tr. (pres. govērno)
1. voditi, upravljati:
governare l'azienda voditi podjetje
2. vladati:
governare con giustizia pravično vladati
3. skrbeti za, oskrbovati, vzdrževati, negovati:
governare il bestiame skrbeti za živino
governare un bambino skrbeti za otroka, negovati otroka
governare la famiglia skrbeti za družino
governare il fuoco skrbeti za ogenj, nalagati na ogenj
4.
governare il vino negovati vino
B) ➞ governarsi v. rifl. (pres. mi govērno) obvladati se, ravnati se:
governarsi bene dobro, udobno živeti - góvor (-a) m
1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta
2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola
3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'
4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre
5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto - govoríca (-e) f
1. voce; pejor. diceria, chiacchiera; rumore:
med ljudmi krožijo, se širijo govorice corre la voce (che)
prazne govorice chiacchiere
kuloarske govorice voci di corridoio
2. lingua, linguaggio, parlata; knjiž. idioma, loquela:
ljudska govorica parlata popolare
filmska, glasbena, pesniška govorica il linguaggio del cinema, della musica, poetico
govorica izobražencev la lingua degli intellettuali, dell'intellighenzia
3. (pogovor, govor) discorso - govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - gòzd (gôzda) m
1. bosco, foresta, selva:
bukov, hrastov, smrekov gozd bosco di faggi, faggeto; bosco di querce, querceto; bosco di abeti, abetaia
iglast, listnat gozd bosco di aghifoglie, di latifoglie
tropski gozd foresta tropicale
mešani gozd bosco misto
sečni gozd bosco ceduo
varovalni gozd riserva forestale
visoki gozd bosco d'alto fusto
krčiti gozd disboscare
2. pren. (velika množina) selva, bosco (di capelli)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti v gozdu (pri partizanih) darsi alla macchia
pren. zaradi dreves ne videti gozda vedere gli alberi e non vedere la foresta - grád (-ú) m castello, maniero; rocca:
mogočen, utrjen grad un castello possente, fortificato
obzidje gradu le mura del castello
pren. hiša je pravi grad (razkošna) la casa è un vero palazzo
pren. obljubljati zlate gradove promettere mare e monti
gradove zidati v oblake fare castelli in aria - graffiatura f praska:
la caduta si risolse con qualche graffiatura padec se je končal z nekaj praskami
sul tavolo erano rimaste molte graffiature na mizi je ostalo vse polno prask - gramigna f
1. bot. prstati pesjak (Cynodon dactylon)
2.
attaccarsi come la gramigna pren. biti nadležen, siten
crescere come la gramigna pren. naglo rasti, hitro se razraščati, širiti - grammatica f
1. jezik slovnica, gramatika:
grammatica descrittiva deskriptivna gramatika
grammatica storica historična gramatika
grammatica generativa generativna gramatika
2. slovnica (učbenik, priročnik):
grammatica per le scuole šolska slovnica
3. slovnica, pravilna raba jezika; obvladovanje jezika:
la sua grammatica è molto approssimativa njegova slovnica je zelo približna, šibka
4. ekst. pravila (vede, stroke) - grana1 f
1. zrnati sestav
2. foto zrnatost, zrno
3. karmin; košenilja
4. žarg. kruljenje
5. nevšečnost:
essere pieno di grane biti v hudih škripcih
piantare grane povzročati nevšečnosti
6. nareč. denar, cvenk:
essere pieno di grana biti hudo bogat
scucire la grana pljuniti denar - grancassa f veliki boben:
battere la grancassa pren. delati hrupno propagando - grandezza f
1. velikost; širina:
la grandezza di un edificio velikost stavbe
riproduzione in grandezza naturale posnetek v naravni velikosti
la grandezza della piazza era impressionante velikost trga je bila osupljiva
2. veličina, plemenitost, odličnost:
l'antica grandezza di Roma nekdanja veličina Rima
grandezza d'animo velikodušnost
3. pomp, razkošje, sijaj, čast:
manie di grandezza častihlepnost, nečimrnost - grandine f
1. meteor. toča
2. pren.
una grandine di ingiurie, di calci toča žaljivk, brc
c'è passata la grandine tod je pustošila toča, tukaj je pravo razdejanje; pren. šalj. v hipu je bila shramba, miza opustošena
batterci la grandine pognati, zapraviti premoženje
3. kulin. (vrsta drobnih testenin) ○ - grattare
A) v. tr. (pres. gratto)
1. praskati, čohati:
grattarsi la testa praskati se po glavi
grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
grattare gli orecchi a qcn. laskati komu
2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
grattare il formaggio strgati sir
grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu
3. pren. pog. ukrasti, suniti:
si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico
B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami - gratuità f
1. brezplačnost
2. pren. neosnovanost:
la gratuità di un'asserzione neosnovanost trditve - gravare
A) v. tr. (pres. gravo) obremeniti, naložiti (tudi pren.):
gravare gli alunni di compiti naložiti učencem naloge
gravare i cittadini di tasse državljanom naložiti davščine
gravare la mano su qcn. koga prestrogo kaznovati
B) v. intr. pritiskati:
l'arco grava sui pilastri lok pritiska na stebre; vsa teža loka je na stebrih
tutte le spese gravano su di me vsi izdatki so na mojih plečih - grave
A) agg.
1. težak:
carico grave težek tovor
sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti
2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star
3. nizek (glas):
nota grave nizka nota
accento grave jezik krativec, gravis
4. resen, težaven, težak, hud:
un grave disagio huda nadloga
persona grave nadležna, sitna oseba
accusa grave težka obtožba
essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
malato grave težek bolnik
5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
atteggiamento grave preudarno vedenje
6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
voce grave pridvignjen glas
stile grave svečan, vzvišen slog
B) m
1. fiz. telo:
caduta dei gravi padanje teles
2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
stare sul grave delati se važnega