Franja

Zadetki iskanja

  • góflja (-e) f

    1. pejor. (usta) becco, grugno, bocca:
    pren. imeti gofljo avere la parlantina sciolta
    zamašiti komu gofljo tappare la bocca a qcn.

    2. pog. pejor. (kdor veliko, predrzno govori) ciarlone, pettegolo
  • gojênje (-a) n coltivazione, coltura; allevamento; -coltura:
    gojenje trte la coltura della vite
    pren. gojenje prijateljstva il coltivare l'amicizia, un'amicizia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gojenje žita cerealicoltura
    agr. gojenje agrumov agrumicoltura
    gojenje cvetlic floricoltura
    gojenje oljk olivicoltura
    gojenje povrtnin in sadik ortovivaismo
    gozd. gojenje dreves, gozdov arboricoltura, selvicoltura
    rib. gojenje ostrig ostricoltura
    gojenje postrvi troticoltura
    gojenje užitnih školjk mitilicoltura
  • gojítev (-tve) f coltivazione; allevamento; pren. esercizio, pratica, cura, custodia:
    gojitev glasbene umetnosti l'esercizio della musica
    gojitev telesnih vaj la pratica degli esercizi fisici
  • gojíti (-ím) imperf.

    1. coltivare, allevare; curare:
    gojiti hmelj, čebele coltivare il luppolo, allevare le api
    pren. gojiti gada na srcu scaldare una serpe in seno

    2. pren. knjiž. (krepiti, razvijati, utrjevati) nutrire, rafforzare, rinvigorire, sviluppare:
    gojiti občutek odgovornosti nutrire il senso della responsabilità
    gojiti voljo, značaj rinvigorire la volontà, il carattere

    3. (biti dejaven na določenem področju) fare, occuparsi, praticare; custodire:
    gojiti glasbo fare musica, occuparsi di musica
    gojiti šport fare, praticare lo sport

    4.
    gojiti ljubezen amare
    ne gojiti nobenih iluziji non farsi illusioni
    gojiti sovraštvo do koga nutrire, covare odio per qcn.
    gojiti spoštovanje nutrire rispetto (per)
    gojiti upe cullare speranze
  • gòl (gôla -o)

    A) adj.

    1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
    golo drevje alberi nudi, spogli
    gola zemlja terreno brullo

    2. (ki je brez obleke) nudo:
    gol do pasu a torso nudo

    3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
    gole stene pareti nude
    gola soba stanza spoglia

    4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
    naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
    braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
    videti z golim očesom vedere a occhio nudo
    biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
    rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
    elektr. gola elektroda elettrodo nudo
    gola zavist pura invidia
    bot. goli cvet fiore nudo
    zool. goli polž lumacone ignudo
    elektr. goli vodnik conduttore nudo

    B) gôli (-a -o) m, f, n
    našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
    ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
    sleči do golega denudare
    sečnja (gozda)
    do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo
  • gola f

    1. anat. grlo:
    mal di gola vnetje grla
    avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

    2. (v zvezi s prehranjevanjem)
    mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
    col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
    essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
    avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
    avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
    mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
    mentire per la gola pren. nesramno lagati

    3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
    gridare a piena gola vpiti na vse grlo
    ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

    4. pren. grlo, vrat:
    avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
    essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
    mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
    segare la gola prerezati vrat

    5. relig. požrešnost

    6. pren. grlo, vrat:
    la gola di un vaso vrat vaze

    7. geogr. soteska
  • golób (-a) m zool. colombo; piccione; ekst. colomba (Columba):
    golobi grulijo i colombi tubano
    jata golobov uno stormo di colombi
    divji golob grivar colombaccio (Columba palumbus)
    skalni golob colombo torraiolo (Columba livia)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. golob miru la colomba della pace
    poštni golob piccione viaggiatore
    morski golob miliobate, pesce aquila (Myliobatis)
    šport. glinasti golob piattello
    streljanje na (glinaste) golobe tiro al piattello
    PREGOVORI:
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani
  • goltánec (-nca) m pren. gola; faringe:
    zgrabiti koga za goltanec prendere uno per la gola
  • gomazéti (-ím) imperf.

    1. brulicare, formicolare, pullulare (tudi pren.):
    mravlje so gomazele le formiche brulicavano
    po cestah gomazi množica ljudi la folla brulica per le strade
    čudne misli mu gomazijo po glavi la testa gli brulica di strani pensieri

    2. (imeti neprijeten občutek zaradi kakega dogodka, tudi impers. ) sentire un formicolio:
    gomazi mi po vsem telesu sento un formicolio per tutto il corpo
  • gomézica (-e) f

    1. pl. gomezice (srh, mravljinci) brividi; pelle d'oca:
    gomezice so mi šle po hrbtu mi sono venuti i brividi per la schiena

    2. alp. acqua nevosa, acqua che zampilla dalle crepe
  • gomito m

    1. anat. komolec:
    alzare troppo il gomito pren. preveč pogledati v kozarec
    farsi largo a forza di gomiti pren. komolčiti se
    lavoro fatto coi gomiti površno opravljeno delo

    2. kar je podobno komolcu:
    in quel punto la strada fa un gomito na tistem mestu cesta ostro zavije
    il gomito di un tubo cevno koleno

    3. geogr.
    gomito di mare morski rokav
  • gonfiatura f

    1. napihovanje (tudi pren.) pretiravanje:
    la gonfiatura di un fatto di cronaca napihovanje kakega dogodka

    2. pren. laskanje
  • gôr adv. ➞ gori

    1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
    hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
    ekst. gor in dol qua e là

    2. gor — dol:
    en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
    prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • gôra (-e) f

    1. monte, montagna; vetta:
    v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
    iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
    strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
    pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
    velik ko gora alto come una montagna
    geogr. ledena gora iceberg
    (vzklik) križana gora! santo cielo!

    2. nareč. vigneto in collina

    3. bosco (di montagna)

    4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
    gora denarja un flagello di quattrini
    imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
    naše gore list uno dei nostri, un connazionale
    šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna
  • goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti

    1. bruciare, ardere:
    ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino

    2. pren. bruciare:
    glava mu gori la testa gli brucia

    3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
    v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
    goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)

    4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
    goreti za domovino amare la patria
    goreti za šport essere appassionato dello sport
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
    srce mu gori zanjo è innamorato di lei
    pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
    bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
    igre gori fuoco
    PREGOVORI:
    če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe
  • gospá (-é) f

    1. signora:
    želite, gospa? la signora desidera?
    gospe in gospodje signore e signori
    rel. nebeška Gospa la Madonna

    2. (žena, soproga) signora, moglie; redko padrona

    3. (dama) signora, dama:
    prava gospa una vera signora
    vsaka bi bila rada gospa tutte vorrebbero fare le (gran) signore

    4. (poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja) signora; donna:
    gospa Helena donna Elena
  • gospôda (-e) f

    1. (pripadniki plemiškega ali meščanskega sloja) signori, aristocrazia; nobiltà; hist.
    zemljiška gospoda feudalità

    2. pren. (ljudje, ki jim ni treba delati) signori:
    ekst. milanska gospoda la Milano bene
    pejor. jara gospoda villan rifatti, parvenus, nouveaux riches
  • gospodárjev (-a -o) adj. del padrone, padronale; jur. dominicale:
    gospodarjev glas la voce del padrone
    PREGOVORI:
    gospodarjeve oči konja redijo l'occhio del padrone ingrassa il cavallo
  • gósti (gódem) imperf.

    1. (igrati, zlasti na godalo) suonare, suonare il violino

    2. mormorare, brontolare:
    pren. vedno gosti eno in isto battere la solfa

    3. canterellare; fare le fusa (gatto)

    4. combinare (guai, pasticci):
    hude gosti combinarne di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti rakom žvižgat, ribam gost andare al diavolo, andare a monte
    pren. tako boš plesala, kakor bom jaz godel farai (così) come dirò io
  • gostováti (-újem) imperf.

    1. essere in tournée:
    včeraj so gostovali na igrišču v Domžalah avstrijski reprezentanti ieri si è esibita sul campo di Domžale la squadra (ospite) austriaca

    2. essere (temporaneamente) ospitato:
    učiteljišče gostuje v gimnaziji l'istituto magistrale è temporaneamente ospitato nell'edificio del liceo

    3. essere ospite