góflja (-e) f
1. pejor. (usta) becco, grugno, bocca:
pren. imeti gofljo avere la parlantina sciolta
zamašiti komu gofljo tappare la bocca a qcn.
2. pog. pejor. (kdor veliko, predrzno govori) ciarlone, pettegolo
Zadetki iskanja
- gojênje (-a) n coltivazione, coltura; allevamento; -coltura:
gojenje trte la coltura della vite
pren. gojenje prijateljstva il coltivare l'amicizia, un'amicizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gojenje žita cerealicoltura
agr. gojenje agrumov agrumicoltura
gojenje cvetlic floricoltura
gojenje oljk olivicoltura
gojenje povrtnin in sadik ortovivaismo
gozd. gojenje dreves, gozdov arboricoltura, selvicoltura
rib. gojenje ostrig ostricoltura
gojenje postrvi troticoltura
gojenje užitnih školjk mitilicoltura - gojítev (-tve) f coltivazione; allevamento; pren. esercizio, pratica, cura, custodia:
gojitev glasbene umetnosti l'esercizio della musica
gojitev telesnih vaj la pratica degli esercizi fisici - gojíti (-ím) imperf.
1. coltivare, allevare; curare:
gojiti hmelj, čebele coltivare il luppolo, allevare le api
pren. gojiti gada na srcu scaldare una serpe in seno
2. pren. knjiž. (krepiti, razvijati, utrjevati) nutrire, rafforzare, rinvigorire, sviluppare:
gojiti občutek odgovornosti nutrire il senso della responsabilità
gojiti voljo, značaj rinvigorire la volontà, il carattere
3. (biti dejaven na določenem področju) fare, occuparsi, praticare; custodire:
gojiti glasbo fare musica, occuparsi di musica
gojiti šport fare, praticare lo sport
4.
gojiti ljubezen amare
ne gojiti nobenih iluziji non farsi illusioni
gojiti sovraštvo do koga nutrire, covare odio per qcn.
gojiti spoštovanje nutrire rispetto (per)
gojiti upe cullare speranze - gòl (gôla -o)
A) adj.
1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo
2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo
3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia
4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo
B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo - gola f
1. anat. grlo:
mal di gola vnetje grla
avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)
2. (v zvezi s prehranjevanjem)
mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
mentire per la gola pren. nesramno lagati
3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
gridare a piena gola vpiti na vse grlo
ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti
4. pren. grlo, vrat:
avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
segare la gola prerezati vrat
5. relig. požrešnost
6. pren. grlo, vrat:
la gola di un vaso vrat vaze
7. geogr. soteska - golób (-a) m zool. colombo; piccione; ekst. colomba (Columba):
golobi grulijo i colombi tubano
jata golobov uno stormo di colombi
divji golob grivar colombaccio (Columba palumbus)
skalni golob colombo torraiolo (Columba livia)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. golob miru la colomba della pace
poštni golob piccione viaggiatore
morski golob miliobate, pesce aquila (Myliobatis)
šport. glinasti golob piattello
streljanje na (glinaste) golobe tiro al piattello
PREGOVORI:
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani - goltánec (-nca) m pren. gola; faringe:
zgrabiti koga za goltanec prendere uno per la gola - gomazéti (-ím) imperf.
1. brulicare, formicolare, pullulare (tudi pren.):
mravlje so gomazele le formiche brulicavano
po cestah gomazi množica ljudi la folla brulica per le strade
čudne misli mu gomazijo po glavi la testa gli brulica di strani pensieri
2. (imeti neprijeten občutek zaradi kakega dogodka, tudi impers. ) sentire un formicolio:
gomazi mi po vsem telesu sento un formicolio per tutto il corpo - gomézica (-e) f
1. pl. gomezice (srh, mravljinci) brividi; pelle d'oca:
gomezice so mi šle po hrbtu mi sono venuti i brividi per la schiena
2. alp. acqua nevosa, acqua che zampilla dalle crepe - gomito m
1. anat. komolec:
alzare troppo il gomito pren. preveč pogledati v kozarec
farsi largo a forza di gomiti pren. komolčiti se
lavoro fatto coi gomiti površno opravljeno delo
2. kar je podobno komolcu:
in quel punto la strada fa un gomito na tistem mestu cesta ostro zavije
il gomito di un tubo cevno koleno
3. geogr.
gomito di mare morski rokav - gonfiatura f
1. napihovanje (tudi pren.) pretiravanje:
la gonfiatura di un fatto di cronaca napihovanje kakega dogodka
2. pren. laskanje - gôr adv. ➞ gori
1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
ekst. gor in dol qua e là
2. gor — dol:
en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - gôra (-e) f
1. monte, montagna; vetta:
v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
velik ko gora alto come una montagna
geogr. ledena gora iceberg
(vzklik) križana gora! santo cielo!
2. nareč. vigneto in collina
3. bosco (di montagna)
4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
gora denarja un flagello di quattrini
imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
naše gore list uno dei nostri, un connazionale
šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna - goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti
1. bruciare, ardere:
ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino
2. pren. bruciare:
glava mu gori la testa gli brucia
3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)
4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
goreti za domovino amare la patria
goreti za šport essere appassionato dello sport
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
srce mu gori zanjo è innamorato di lei
pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
igre gori fuoco
PREGOVORI:
če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe - gospá (-é) f
1. signora:
želite, gospa? la signora desidera?
gospe in gospodje signore e signori
rel. nebeška Gospa la Madonna
2. (žena, soproga) signora, moglie; redko padrona
3. (dama) signora, dama:
prava gospa una vera signora
vsaka bi bila rada gospa tutte vorrebbero fare le (gran) signore
4. (poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja) signora; donna:
gospa Helena donna Elena - gospôda (-e) f
1. (pripadniki plemiškega ali meščanskega sloja) signori, aristocrazia; nobiltà; hist.
zemljiška gospoda feudalità
2. pren. (ljudje, ki jim ni treba delati) signori:
ekst. milanska gospoda la Milano bene
pejor. jara gospoda villan rifatti, parvenus, nouveaux riches - gospodárjev (-a -o) adj. del padrone, padronale; jur. dominicale:
gospodarjev glas la voce del padrone
PREGOVORI:
gospodarjeve oči konja redijo l'occhio del padrone ingrassa il cavallo - gósti (gódem) imperf.
1. (igrati, zlasti na godalo) suonare, suonare il violino
2. mormorare, brontolare:
pren. vedno gosti eno in isto battere la solfa
3. canterellare; fare le fusa (gatto)
4. combinare (guai, pasticci):
hude gosti combinarne di tutti i colori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti rakom žvižgat, ribam gost andare al diavolo, andare a monte
pren. tako boš plesala, kakor bom jaz godel farai (così) come dirò io - gostováti (-újem) imperf.
1. essere in tournée:
včeraj so gostovali na igrišču v Domžalah avstrijski reprezentanti ieri si è esibita sul campo di Domžale la squadra (ospite) austriaca
2. essere (temporaneamente) ospitato:
učiteljišče gostuje v gimnaziji l'istituto magistrale è temporaneamente ospitato nell'edificio del liceo
3. essere ospite