gēnesi f
1. izvor, nastanek, razvoj, geneza:
la genesi di un'opera d'arte geneza umetniškega dela
2. m relig. Geneza
Zadetki iskanja
- genitrice
A) agg. knjižno rodna:
la terra genitrice rodna zemlja; pren. mati zemlja
B) f rodnica; roditeljica, mati - gēnte f
1. ljudje:
non m'importa di ciò che dice la gente ni mi mar, kaj pravijo ljudje
far gente zvabiti mnogo ljudi, zbrati okrog sebe množico
gente di teatro gledališčniki
gente di mare pomorščaki
gente di tavolino pisatelji, učenjaki
2. gostje, obiski:
oggi aspettiamo gente danes pričakujemo goste
3. rod, rodbina, družina:
nascere da gente patrizia biti patricijskega rodu
diritto delle genti mednarodno pravo
la mia gente moja rodbina, moji sorodniki
4. knjižno ljudstvo, narod:
la gente etrusca Etruščani
le genti umane človeški rod, človeštvo
la gente futura zanamci, prihodnji rodovi - gentilezza f
1. ljubeznivost, prijaznost:
lo colmarono di gentilezze zasuli so ga z ljubeznivostjo
fammi la gentilezza di toglierti dai piedi iron. bodi prijazen in se mi spravi spod nog
2. uglajenost, prefinjenost, izbranost:
gentilezza di modi prefinjenost v obnašanju
3. nežnost, ljubkost:
gentilezza di aspetto ljubek videz - geometria f
1. geometrija:
geometria euclidea, non euclidea evklidska, neevklidska geometrija
geometria descrittiva opisna geometrija
2. zgradba, struktura:
la geometria della Divina Commedia pren. zgradba Božanske komedije - gêslo (-a) n
1. motto, divisa; slogan:
volilno geslo slogan elettorale
življenjsko geslo il motto della mia (tua, sua ecc.) vita, la mia (tua, sua ecc.) divisa di vita
2. parola d'ordine:
geslo hranilne knjižice parola d'ordine del libretto di risparmio
3. lemma - gettare
A) v. tr. (pres. gētto)
1. vreči, metati:
gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
gettare le armi odvreči orožje, predati se
gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
gettare i dadi kockati (tudi pren.);
gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
gettare il denaro pren. razmetavati denar
gettare all'aria una stanza razmetati sobo
gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
gettare via vreči proč
la fontana getta vodnjak brizga vodo
il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
gettare grida, urli pren. kričati, vpiti
2. položiti, zgraditi, postaviti:
gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
gettare un ponte zgraditi most
3. uliti (kip)
4. prinesti, prinašati, navreči:
le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde
B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)
1. vreči se, pognati se, planiti:
gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu
2. izlivati se:
il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje - gettonato agg. popularen, priljubljen, poslušan (glasbena skladba):
la canzone più gettonata dell'anno najpopularnejša, najbolj poslušana popevka leta - ghermire v. tr. (pres. ghermisco)
1. zgrabiti s kremplji:
l'aquila ghermì la preda orel je zgrabil plen
2. pren. iztrgati, ugrabiti, vzeti:
la morte lo ha ghermito ai suoi cari smrt ga je iztrgala najdražjim - ghiacciare, ghiacciarsi
A) v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ghiaccio) ledeneti, zaledeneti, zamrzniti:
il fiume (si) ghiacciò durante la notte ponoči je reka zamrznila
B) v. tr. ledeneti, zamrzniti (tudi pren.):
la bassa temperatura ha ghiacciato il canale zaradi nizke temperature je kanal zamrznil
lo ghiacciò con uno sguardo tako ga je pogledal, da ga je spreletelo - ghigna f pog. gobec, spaka, zmrda:
dire qcs. nella ghigna a qcn. komu kaj zabrusiti
aver la ghigna biti nesramen - ghindare v. tr. (pres. ghindo) navt. dvigniti (jadro):
ghindare la bandiera dvigniti zastavo - ghirba f meh za vodo:
riportare a casa la ghirba žarg. odnesti celo kožo (iz vojne)
lasciarci la ghirba žarg. biti ob glavo, izgubiti življenje - giacere* v. intr. (pres. giaccio)
1. ležati:
giacere supino ležati vznak
giacere bocconi ležati na trebuhu
giacere sul fianco ležati na boku
giacere infermo ležati bolan
qui giace tu počiva, tu leži (na nagrobnikih)
il paese giace in una valle vas leži v dolini
2. ležati, biti neizkoriščen, mrtev, nedejaven; nenaložen, neinvestiran:
il capitale giaceva inutilizzato kapital je ležal neizkoriščen
la domanda giace negli uffici prošnja leži nerešena v pisarni - gíbati (gíbljem)
A) imperf.
1. muovere
2. knjiž. (povzročati, pospeševati kako dejanje) muovere, essere il motore
B) gíbati se (gíbljem se) imperf. refl.
1. (premikati se, hoditi) muoversi, spostarsi:
vozilo se lahko giblje po kopnem in po vodi il veicolo può muoversi per terra e in acqua
2. (zadrževati se kje) muoversi, essere; essere circoscritto:
nezadovoljstvo se giblje v mejah režimsko dopuščene kritike lo scontento è circoscritto nell'ambito di una critica tollerata dal regime
3. (biti v določenem razponu, biti približno ocenjen) muoversi, andare, oscillare; essere stimato:
proizvodnja jekla se giblje od deset do petnajst tisoč ton letno la produzione dell'acciaio va dalle dieci alle quindicimila tonnellate annue
škoda se giblje od dveh do treh milijonov i danni sono stimati sui due o tre milioni - ginévati (-am) imperf.
1. (ponehovati, zgubljati se) scomparire, perdersi:
navada že gineva un'usanza che sta scomparendo
2. (slabeti, hirati, pešati) languire, deperire; indebolirsi; pren. struggersi:
spomin mu gineva la sua memoria si va indebolendo - gíniti (-em) imperf.
1. (slabeti, hirati) languire, deperire; indebolirsi, infiacchirsi:
gine kakor sneg spomladi deperisce come la neve di primavera
volja mu gine la sua volontà si va infiacchendo
2. (umirati) morire
3. (ponehavati, izgubljati se) scomparire, svanire, perdersi - giocare, giuocare
A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)
1. igrati, igrati se:
giocare a palla žogati se
giocare a bocce balinati
giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
giocare alle carte kartati
giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
giocare con le parole pren. igrati se z besedami
giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo
2. igrati (na), staviti:
giocare al totocalcio igrati športno napoved
giocare forte visoko staviti
3. šport igrati:
giocare a tennis igrati tenis
giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
giocare alla destra igrati na desnem krilu
4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi
5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča
B) v. tr.
1. igrati (s čim, na kaj):
giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
giocare tutte le carte igrati na vse karte
giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti
2. staviti (pri igri):
giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
ci giocherei la camicia pren. glavo stavim
3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino
4. premikati:
giocare il ginocchio premikati koleno
5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo - giōco, giuōco m (pl. -chi)
1. igra, igranje:
giochi da bambini otroške igre
giochi di società družabne igre
giochi d'equilibrio ekvilibristika (tudi pren.);
gioco da ragazzi pren. igrača, šala, otročje lahka stvar
gioco al massacro pren. diskreditiranje političnega nasprotnika
2. igrača:
stanza piena di giochi polna soba igrač
3. šport igra:
gioco del calcio nogomet
campo da gioco igrišče
gioco individuale individualna igra
gioco di squadra kolektivna, moštvena igra
4. pl.
giochi olimpici olimpijske igre
giochi del Mediterraneo Sredozemske igre
5. igra (za razvedrilo, zabavo):
giochi di carte igre s kartami
gioco del lotto loterijska igra, loterija
casa da gioco igralnica
perdere, vincere al gioco dobiti, zgubiti pri igri
essere fortunato, sfortunato al gioco imeti srečo, smolo pri igri
gioco d'azzardo hazardna igra
mettere in gioco tvegati
fare il doppio gioco pren. igrati dvojno igro
fare il gioco di qcn. pren. delati komu v korist
conoscere il gioco pren. poznati pravila igre, kaj dobro poznati
stare al gioco sodelovati v igri, sprejeti igro
6. vloga, vložek, stava:
raddoppiare il gioco podvojiti vlogo
7. karte (enega igralca):
non avere gioco imeti zelo slabe karte
avere buon gioco pren. imeti dobre možnosti za uspeh
fare buon viso a cattivo gioco molče požreti, sprijazniti se z usodo
scoprire il proprio gioco pren. odkriti karte
8. serija, garnitura, komplet:
un gioco di bicchieri komplet kozarcev
9. pren. igra, dogajanje, zadeva:
il vostro è un gioco pericoloso nevarno igro se greste
alla fine del gioco na koncu
entrare nel gioco stopiti v igro
10. šala, potegavščina:
per gioco za šalo
fare, prendersi gioco di qcn. ponorčevati se iz koga
essere il gioco di qcn. biti igrača nekoga, biti nekomu za norčka
11. tehn. hod, gib; toleranca:
il gioco dello stantuffo hod bata
12. pren. igra, delovanje:
il gioco delle forze della natura delovanje naravnih sil
il gioco della luce igra svetlobe
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. tudi belega kruha se preobješ; vsake zabave je enkrat konec
il gioco non vale la candela preg. igra se ne izplača - giocondità f
1. vedrost, veselost
2. prijetnost, užitek:
la giocondità della vita campestre prijetnost življenja na kmetih