Franja

Zadetki iskanja

  • gēnesi f

    1. izvor, nastanek, razvoj, geneza:
    la genesi di un'opera d'arte geneza umetniškega dela

    2. m relig. Geneza
  • genitrice

    A) agg. knjižno rodna:
    la terra genitrice rodna zemlja; pren. mati zemlja

    B) f rodnica; roditeljica, mati
  • gēnte f

    1. ljudje:
    non m'importa di ciò che dice la gente ni mi mar, kaj pravijo ljudje
    far gente zvabiti mnogo ljudi, zbrati okrog sebe množico
    gente di teatro gledališčniki
    gente di mare pomorščaki
    gente di tavolino pisatelji, učenjaki

    2. gostje, obiski:
    oggi aspettiamo gente danes pričakujemo goste

    3. rod, rodbina, družina:
    nascere da gente patrizia biti patricijskega rodu
    diritto delle genti mednarodno pravo
    la mia gente moja rodbina, moji sorodniki

    4. knjižno ljudstvo, narod:
    la gente etrusca Etruščani
    le genti umane človeški rod, človeštvo
    la gente futura zanamci, prihodnji rodovi
  • gentilezza f

    1. ljubeznivost, prijaznost:
    lo colmarono di gentilezze zasuli so ga z ljubeznivostjo
    fammi la gentilezza di toglierti dai piedi iron. bodi prijazen in se mi spravi spod nog

    2. uglajenost, prefinjenost, izbranost:
    gentilezza di modi prefinjenost v obnašanju

    3. nežnost, ljubkost:
    gentilezza di aspetto ljubek videz
  • geometria f

    1. geometrija:
    geometria euclidea, non euclidea evklidska, neevklidska geometrija
    geometria descrittiva opisna geometrija

    2. zgradba, struktura:
    la geometria della Divina Commedia pren. zgradba Božanske komedije
  • gêslo (-a) n

    1. motto, divisa; slogan:
    volilno geslo slogan elettorale
    življenjsko geslo il motto della mia (tua, sua ecc.) vita, la mia (tua, sua ecc.) divisa di vita

    2. parola d'ordine:
    geslo hranilne knjižice parola d'ordine del libretto di risparmio

    3. lemma
  • gettare

    A) v. tr. (pres. gētto)

    1. vreči, metati:
    gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
    gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
    gettare le armi odvreči orožje, predati se
    gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
    gettare i dadi kockati (tudi pren.);
    gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
    gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
    gettare il denaro pren. razmetavati denar
    gettare all'aria una stanza razmetati sobo
    gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
    gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
    gettare via vreči proč
    la fontana getta vodnjak brizga vodo
    il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
    gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
    gettare grida, urli pren. kričati, vpiti

    2. položiti, zgraditi, postaviti:
    gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
    gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
    gettare un ponte zgraditi most

    3. uliti (kip)

    4. prinesti, prinašati, navreči:
    le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde

    B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)

    1. vreči se, pognati se, planiti:
    gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
    gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
    gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu

    2. izlivati se:
    il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje
  • gettonato agg. popularen, priljubljen, poslušan (glasbena skladba):
    la canzone più gettonata dell'anno najpopularnejša, najbolj poslušana popevka leta
  • ghermire v. tr. (pres. ghermisco)

    1. zgrabiti s kremplji:
    l'aquila ghermì la preda orel je zgrabil plen

    2. pren. iztrgati, ugrabiti, vzeti:
    la morte lo ha ghermito ai suoi cari smrt ga je iztrgala najdražjim
  • ghiacciare, ghiacciarsi

    A) v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ghiaccio) ledeneti, zaledeneti, zamrzniti:
    il fiume (si) ghiacciò durante la notte ponoči je reka zamrznila

    B) v. tr. ledeneti, zamrzniti (tudi pren.):
    la bassa temperatura ha ghiacciato il canale zaradi nizke temperature je kanal zamrznil
    lo ghiacciò con uno sguardo tako ga je pogledal, da ga je spreletelo
  • ghigna f pog. gobec, spaka, zmrda:
    dire qcs. nella ghigna a qcn. komu kaj zabrusiti
    aver la ghigna biti nesramen
  • ghindare v. tr. (pres. ghindo) navt. dvigniti (jadro):
    ghindare la bandiera dvigniti zastavo
  • ghirba f meh za vodo:
    riportare a casa la ghirba žarg. odnesti celo kožo (iz vojne)
    lasciarci la ghirba žarg. biti ob glavo, izgubiti življenje
  • giacere* v. intr. (pres. giaccio)

    1. ležati:
    giacere supino ležati vznak
    giacere bocconi ležati na trebuhu
    giacere sul fianco ležati na boku
    giacere infermo ležati bolan
    qui giace tu počiva, tu leži (na nagrobnikih)
    il paese giace in una valle vas leži v dolini

    2. ležati, biti neizkoriščen, mrtev, nedejaven; nenaložen, neinvestiran:
    il capitale giaceva inutilizzato kapital je ležal neizkoriščen
    la domanda giace negli uffici prošnja leži nerešena v pisarni
  • gíbati (gíbljem)

    A) imperf.

    1. muovere

    2. knjiž. (povzročati, pospeševati kako dejanje) muovere, essere il motore

    B) gíbati se (gíbljem se) imperf. refl.

    1. (premikati se, hoditi) muoversi, spostarsi:
    vozilo se lahko giblje po kopnem in po vodi il veicolo può muoversi per terra e in acqua

    2. (zadrževati se kje) muoversi, essere; essere circoscritto:
    nezadovoljstvo se giblje v mejah režimsko dopuščene kritike lo scontento è circoscritto nell'ambito di una critica tollerata dal regime

    3. (biti v določenem razponu, biti približno ocenjen) muoversi, andare, oscillare; essere stimato:
    proizvodnja jekla se giblje od deset do petnajst tisoč ton letno la produzione dell'acciaio va dalle dieci alle quindicimila tonnellate annue
    škoda se giblje od dveh do treh milijonov i danni sono stimati sui due o tre milioni
  • ginévati (-am) imperf.

    1. (ponehovati, zgubljati se) scomparire, perdersi:
    navada že gineva un'usanza che sta scomparendo

    2. (slabeti, hirati, pešati) languire, deperire; indebolirsi; pren. struggersi:
    spomin mu gineva la sua memoria si va indebolendo
  • gíniti (-em) imperf.

    1. (slabeti, hirati) languire, deperire; indebolirsi, infiacchirsi:
    gine kakor sneg spomladi deperisce come la neve di primavera
    volja mu gine la sua volontà si va infiacchendo

    2. (umirati) morire

    3. (ponehavati, izgubljati se) scomparire, svanire, perdersi
  • giocare, giuocare

    A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)

    1. igrati, igrati se:
    giocare a palla žogati se
    giocare a bocce balinati
    giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
    giocare alle carte kartati
    giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
    giocare con le parole pren. igrati se z besedami
    giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
    a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
    gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo

    2. igrati (na), staviti:
    giocare al totocalcio igrati športno napoved
    giocare forte visoko staviti

    3. šport igrati:
    giocare a tennis igrati tenis
    giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
    giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
    giocare alla destra igrati na desnem krilu

    4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
    il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi

    5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
    in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča

    B) v. tr.

    1. igrati (s čim, na kaj):
    giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
    giocare tutte le carte igrati na vse karte
    giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti

    2. staviti (pri igri):
    giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
    giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
    ci giocherei la camicia pren. glavo stavim

    3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
    con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
    si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino

    4. premikati:
    giocare il ginocchio premikati koleno

    5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
    ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo
  • giōco, giuōco m (pl. -chi)

    1. igra, igranje:
    giochi da bambini otroške igre
    giochi di società družabne igre
    giochi d'equilibrio ekvilibristika (tudi pren.);
    gioco da ragazzi pren. igrača, šala, otročje lahka stvar
    gioco al massacro pren. diskreditiranje političnega nasprotnika

    2. igrača:
    stanza piena di giochi polna soba igrač

    3. šport igra:
    gioco del calcio nogomet
    campo da gioco igrišče
    gioco individuale individualna igra
    gioco di squadra kolektivna, moštvena igra

    4. pl.
    giochi olimpici olimpijske igre
    giochi del Mediterraneo Sredozemske igre

    5. igra (za razvedrilo, zabavo):
    giochi di carte igre s kartami
    gioco del lotto loterijska igra, loterija
    casa da gioco igralnica
    perdere, vincere al gioco dobiti, zgubiti pri igri
    essere fortunato, sfortunato al gioco imeti srečo, smolo pri igri
    gioco d'azzardo hazardna igra
    mettere in gioco tvegati
    fare il doppio gioco pren. igrati dvojno igro
    fare il gioco di qcn. pren. delati komu v korist
    conoscere il gioco pren. poznati pravila igre, kaj dobro poznati
    stare al gioco sodelovati v igri, sprejeti igro

    6. vloga, vložek, stava:
    raddoppiare il gioco podvojiti vlogo

    7. karte (enega igralca):
    non avere gioco imeti zelo slabe karte
    avere buon gioco pren. imeti dobre možnosti za uspeh
    fare buon viso a cattivo gioco molče požreti, sprijazniti se z usodo
    scoprire il proprio gioco pren. odkriti karte

    8. serija, garnitura, komplet:
    un gioco di bicchieri komplet kozarcev

    9. pren. igra, dogajanje, zadeva:
    il vostro è un gioco pericoloso nevarno igro se greste
    alla fine del gioco na koncu
    entrare nel gioco stopiti v igro

    10. šala, potegavščina:
    per gioco za šalo
    fare, prendersi gioco di qcn. ponorčevati se iz koga
    essere il gioco di qcn. biti igrača nekoga, biti nekomu za norčka

    11. tehn. hod, gib; toleranca:
    il gioco dello stantuffo hod bata

    12. pren. igra, delovanje:
    il gioco delle forze della natura delovanje naravnih sil
    il gioco della luce igra svetlobe
    PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. tudi belega kruha se preobješ; vsake zabave je enkrat konec
    il gioco non vale la candela preg. igra se ne izplača
  • giocondità f

    1. vedrost, veselost

    2. prijetnost, užitek:
    la giocondità della vita campestre prijetnost življenja na kmetih