Franja

Zadetki iskanja

  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • papa m (pl. -pi)

    1. relig. papež:
    papa nero pog. general jezuitov
    a ogni morte di papa pren. na vsake kvatre
    vivere come un papa udobno, brezskrbno živeti

    2. pren. vodja, najvidnejši predstavnik, guru (umetniškega gibanja ipd.):
    PREGOVORI: morto un papa se ne fa un altro preg. kralj je mrtev, živel kralj!; nihče ni nenadomestljiv
  • papír (-ja) m

    1. carta:
    mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
    pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
    čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
    zaviti v papir incartare
    vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
    pola, rizma papirja foglio, risma di carta
    cigaretni papir cartina da sigarette
    filtrirni papir cartina da filtro
    fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
    karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
    kolkovani papir carta bollata
    papir za pivnike carta assorbente
    pisarniški papir carta da scrivere
    pisemski papir carta da lettere
    risalni papir carta da disegno
    toaletni papir carta igienica
    biblijski papir carta bibbia
    brezlesni papir carta senza legno
    časopisni papir carta da giornale
    izolirni papir carta isolante
    japonski (svileni) papir carta di riso
    konceptni papir carta da brutta copia
    krep papir carta crespata
    kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
    milimetrski papir carta millimetrata
    notni papir carta da musica
    oljnati papir carta oleata
    pavs papir carta lucida
    recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
    smirkov papir carta smerigliata
    staniol papir carta stagnola
    stekleni papir carta vetrata
    svileni papir carta velina

    2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
    brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
    vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
    obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

    3. šport. peso minimosca
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    papir vse prenese la carta si lascia scrivere
    pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
    vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
    obstajati le na papirju esserci solo sulla carta
  • pár (-a)

    A) m

    1. coppia:
    čeden par una bella coppia
    zakonski par i (due) coniugi, la coppia di sposi

    2. (skupina dveh enot) paio (pl. paia); binomio:
    par čevljev, nogavic, rokavic un paio di scarpe, di calze, di guanti
    žuželka s tremi pari nog un insetto con tre paia di zampe

    3. (dve istovrstni živali istega ali nasprotnega spola) coppia, paio:
    par konj, volov un paio di cavalli, di buoi
    knjiž. par volov un giogo di buoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pisatelj, športnik, ki mu ga ni para uno scrittore, uno sportivo senza pari
    fant, da mu ne najdeš para un bravo ragazzo; un giovanotto robusto, ben piantato
    fiz. ionski par coppia di ioni
    fiz. par sil coppia di forze
    šport. tekmovanje parov gara a coppie
    lingv. zveneči in nezveneči pari glasov coppie di suoni tonici e atoni
    voj. na pare preštej se! in fila per due!
    pren. to pa je drug par rokavic è un altro paio di maniche

    B) pár adv. pog. (nekaj, nekoliko) un paio (di); qualche; poco:
    spregovoriti par besed dire due parole
    za par ur me ne bo sarò assente qualche ora
  • paragone m

    1. primera, primerjava; primer:
    paragone calzante ustrezna primerjava
    termini del paragone elementa primerjave
    in paragone di, a paragone di v primeri s
    mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
    non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
    portare un paragone navesti primer

    2. kem.
    oro di fine paragone fino zlato
    pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
    PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • perdonare v. tr. (pres. perdono)

    1. odpustiti, odpuščati; oprostiti, oproščati:
    questa non gliela perdono! tega mu ne odpustim!
    perdoni l'ardire oprostite mi predrznost!

    2. (v negativnih izrazih) ne prizanesti, prizanašati:
    gli invasori non perdonarono né a vecchi né a bambini napadalec ni prizanesel ne starcem ne otrokom
    un male che non perdona bolezen, ki ne prizanaša
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • píka (-e) f

    1. punto, macchia, macchiolina

    2. lingv. punto, puntino:
    tri pike puntini
    pren. narediti, postaviti piko na i mettere il punto sulla i
    (v medmetni rabi) tako bo, kot pravim, in pika sarà come dico io, punto e basta!

    3. vet. pipita (tudi ekst.):
    imeti piko na jeziku avere una pipita sulla lingua

    4. pog. (točka) punto:
    šport., šol. boriti se za pike lottare, battersi per i punti
    blago in živila na pike stoffa, alimentari a punti (della tessera)

    5. pren. (zelo majhna količina) soffio, nonnulla:
    za piko je manjkalo, da ga ni povozil mancò un soffio che non lo mettesse sotto
    do pike proprio tutto

    6. mat. punto:
    decimalna pika punto decimale

    7. muz. punto (di valore)

    8. tekst. pallino, pois
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti piko na koga, imeti koga na piki portare odio, astio a qcn., avercela con qcn., prendere di mira qcn.
    kozm. lepotna pika neo
    tisk. rastrska pika punto del retino
  • plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati

    1. danzare, ballare:
    plesati kolo ballare la carola
    plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer

    2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
    prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
    sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete

    3. pren. traballare; sbandare, slittare:
    avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada

    4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
    obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
    moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
    plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
  • poglèd (-éda) m

    1. sguardo; occhiata, occhio, sbirciata:
    ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje non poteva staccare lo sguardo da lei
    metati poglede za kom guardare dietro a qcn.
    ošiniti s pogledom gettare un'occhiata su, a; guardare qcn., qcs. di sfuggita
    s pogledom objeti abbracciare con lo sguardo
    požirati koga s pogledi mangiarsi, divorare con gli occhi qcn.
    prebadati koga s pogledom trafiggere con lo sguardo, guardare severamente qcn.
    slačiti s pogledom guardare con bramosia, concupire qcn.
    vrtati v koga s pogledom fissare intensamente qcn.
    pogledati z jeznim, žalostnim pogledom guardare irosamente, tristemente

    2. (izraz) aria:
    hladen, odsoten pogled un'aria distaccata, fredda; un'aria assente

    3. vista, paesaggio; veduta; panorama:
    pogled na mesto ga je prevzel si sentì affascinato dalla vista della città
    pogled na pokrajino panorama

    4. esame

    5. punto di vista, visuale, concezione:
    o vrsti vprašanj imajo različne poglede su tutta una serie di problemi i loro punti di vista divergono
    šalj. kakšen lep pogled! (lepa oseba) che bella visuale!

    6. (v adv. rabi)
    v tem pogledu quanto a questo
    v marsikaterem pogledu in molti casi
    v nobenem pogledu nient'affatto
    v vsakem pogledu affatto, assolutamente
    na pogled, na prvi pogled a prima vista

    7. (v adv. rabi)
    kamor nese pogled, so sama žitna polja una distesa di campi di grano fin dove arriva l'occhio
    skriti se radovednim pogledom nascondersi dai curiosi
    šalj. imeti oster pogled saper guardare, osservare con occhi critici, avere un occhio clinico
    izmakniti pogled (od zadrege) dall'imbarazzo voltarsi da parte
    jemati pogled togliere la vista, abbagliare
    obračati pogled po dekletih, po fantih interessarsi alle ragazze, ai ragazzi
    biti grozljiv na pogled essere orribile a vedersi
    pogled od spredaj prospetto
    pogled s strani profilo
  • poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.

    1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
    pogledati skozi okno guardare dalla finestra
    pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
    grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
    pozorno pogledati guardare attentamente

    2. pren. sporgere, venir fuori:
    krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello

    3. pren. guardare dietro, interessarsi a

    4. ekst.
    ne pogledati non toccare, non guardare
    cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta

    5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
    če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male

    6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
    poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
    poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
    pogledovati zaljubljeno occhieggiare
    debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
    pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
    pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
    pren. pogledati na koga badare a qcn.
    pren. pogledati na svet nascere
    pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
    pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
    pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
    pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
    pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
    pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
    pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
    pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
    pren. pogledati po svetu girare il mondo
    pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
    pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso
  • pōi

    A) avv.

    1. potem, zatem (časovno):
    o prima o poi non fa differenza prej ali potem ni nobene razlike
    il giorno del poi pren. šalj. nikoli, o svetem nikoli
    prima o poi prej ali slej
    a poi drugič, pozneje
    in poi poslej:
    d'ora in poi odslej naprej
    per poi za pozneje
    il giorno, la settimana, il mese, l'anno poi dan, teden, mesec, leto zatem

    2. potem (prostorsko):
    prima c'è l'incrocio, poi la piazza najprej je križišče, potem trg

    3. poleg tega, pa:
    quanto poi al compenso se ne riparlerà kar zadeva plačilo, se bomo domenili pozneje

    4. no, torej, pa, vendar:
    ti decidi poi a venire? no, boš prišel ali ne?

    B) m bodočnost, prihodnost:
    il prima e il poi preteklost in prihodnost
    il senno del poi poznejše izkušnje
  • pomágati (-am)

    A) imperf., perf.

    1. aiutare, assistere, sostenere; dare una mano a, coadiuvare:
    pomagati sosedu aiutare il vicino
    pomagati na polju, v kuhinji aiutare nel lavoro dei campi, in cucina

    2. (prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja) sostenere, appoggiare, soccorrere, rimediare; giovare:
    pomagati komu v nesreči sostenere uno nella disgrazia
    pomagati pri utrpljeni škodi rimediare ai danni sofferti
    tvoji nasveti niso dosti pomagali i tuoi consigli non sono giovati a molto

    3. jur. ekst. favoreggiare, fiancheggiare, spalleggiare; pren. pejor. tener bordone a qcn.

    4. ekst. (biti bolje) valere; servire, giovare:
    kaj pomaga ugovarjati? che vale protestare?
    pri njem ne pomagata ne palica ne jok con lui non servono né le buone né le cattive
    pren. kopeli so mu pomagale na noge i bagni gli hanno giovato molto
    tu ne pomaga več nobena maža non c'è proprio niente da fare
    kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja a che serve tutto l'oro del mondo se non c'è la salute?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pomagati otroku na svet assistere (la madre) al parto; aiutare a venire alla luce, al mondo
    evf. pomagati komu v jamo essere colpevoli della morte di qcn.
    pren. italijanščino je govoril, da bog pomagaj masticava male l'italiano

    B) pomágati si (-am si) perf., imperf. refl.

    1. aiutarsi:
    pri plezanju si je pomagal z rokami in nogami si arrampicava aiutandosi con le mani e coi piedi

    2. valersi di, servirsi di, giovarsi di:
    pomagati si s primerom, z nasvetom giovarsi di un esempio, valersi di un consiglio
    pomagati si z zvijačo ricorrere all'astuzia, all'inganno
    pomagati si s slovarjem (pogledati v) ricorrere al dizionario
    PREGOVORI:
    pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal chi s'aiuta il ciel l'aiuta
  • portata f

    1. jed (pri kosilu)

    2. nosilnost:
    la portata di un autotreno nosilnost tovornjaka

    3. voj. domet

    4. pren. meja, dostopnost, dosegljivost:
    una macchina che non è alla portata della mia borsa avto, ki ni dosegljiv za moj žep
    alla portata di tutti vsem dostopen
    a portata di mano pri roki

    5. pren. sposobnost, moč

    6. pren. važnost, pomembnost:
    evento di portata storica zgodovinsko pomemben dogodek

    7. fiz. pretok (vode)

    8. arhit. ločni razpon
  • posúmiti (-im) perf. ➞ sumiti

    1. sospettare, nutrire sospetti

    2. pren. dubitare; ekst. diffidare, non fidarsi di

    3. posumiti na pensare a:
    ker ga ni bilo, so posumili na nesrečo siccome non tornava a casa, si pensò a un incidente
  • posvétiti (-im)

    A) perf. tr. ➞ svetiti

    1. risplendere, splendere, brillare; far luce:
    pren. posvetil je dan si è fatto giorno
    posveti mu po stopnicah! fagli luce sulle scale!

    2. pren. respingere, ricacciare, rintuzzare; far vedere:
    pošteno mu bom posvetil! glielo faccio vedere io!

    B) posvétiti se (-im se) perf. impers. pren. capire, intendere, intuire:
    ni se mu hotelo posvetiti non riusciva a capire