lásten (-tna -o) adj.
1.  proprio:
 imeti lastne dohodke avere redditi propri
2.  pog. suo, proprio:
 iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
 storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità
3.  (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
 zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue
4.  (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
 to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù
5.  pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
 Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
 ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
 videti na lastne oči vedere coi propri occhi
 sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
 storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
 bati se lastne sence aver paura della propria ombra
 trg. lastna cena prezzo di costo
 fiz. lastna frekvenca frequenza propria
 elektr. lastna indukcija autoinduizione
 ekon. lastna sredstva mezzi propri
 teh. lastna teža vozila peso a vuoto
 lingv. lastno ime nome proprio
 lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
 lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
 Zadetki iskanja
-  lè1 adv.
 1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
 to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge
 2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
 vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice
 3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
 tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi
 4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
 plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
 nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi
 5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
 le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
 le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?
 6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
 le nič ne jokaj! su, non frignare!
 (eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
 le brez skrbi! niente paura!
 le korajžno! su, coraggio!
 7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
 da ste le zdravi purché siate sani
 če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
 da te le ni sram dovresti vergognartene!
 8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
 zvit kot le kaj furbo di tre cotte
 prijazen kot le kaj gentilissimo
-  liják (-a) m
 1. imbuto; cratere; arheol. infundibulo; iron.
 ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom vorresti imparare senza dover faticare, senza olio di gomiti
 granate so izkopale globoke lijake le bombe avevano scavato profondi crateri
 2. lavandino;
 kuhinjski lijak acquaio
 lijak dobro požira, je zamašen l'acquaio inghiotte bene, è intasato
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 lesen lijak (za vino) pevera, imbottavino
 agr. lijak za seno botola di rifornimento (del fieno)
 meteor. lijak tornada tromba del tornado
 teh. polnilni lijak tramoggia
-  lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.
 1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
 zopet se lotiti študija riprendere gli studi
 lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
 slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
 gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino
 2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
 lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
 lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
 lotiti se koga fizično aggredire qcn.
 3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
 loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
 lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
 železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
 jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
 ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
 pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare
-  málo adv.
 1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
 malo po domače zaplesati fare quattro salti
 malo znani kraji luoghi poco conosciuti
 povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
 malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
 malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
 bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti
 2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
 še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)
 3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
 malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
 malo hvaležna naloga un compito ingrato
 4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
 še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'
 5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
 denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti
 6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
 malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
 pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
 kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
 ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 malo norčav pazzerello
 malo verjeten improbabile, inverosimile
 malo znan malnoto
 pog. malo pokvariti sciupacchiare
 malo prodati vendicchiare
 malo razumeti intendicchiare
 PREGOVORI:
 dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
 veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
-  mancare
 A) v. intr. (pres. manco)
 1. manjkati, primanjkovati:
 mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
 non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
 gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
 non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!
 2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
 mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
 non mancare di coraggio biti pogumen
 3. umreti:
 è mancata all'improvviso nenadoma je umrla
 4. biti odsoten, daleč:
 sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma
 5. opustiti, opuščati:
 non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti
 6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
 mancare alla parola besedo snesti
 mancare di rispetto a qcn. koga užaliti
 7. zmotiti se, pogrešiti
 B) v. tr. zgrešiti:
 mancare il treno pog. zamuditi vlak
 PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
 a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot
-  mánjkati (-am)
 A) imperf.
 1. mancare, essere assente:
 manjkati pri pouku essere assente dalla lezione
 2. manjkati do mancare a:
 do svita manjkajo še tri ure all'alba mancano tre ore
 impers. malo je manjkalo, pa bi padel mancò poco che non cadessi
 3. (s smiselnim osebkom v genitivu: ne biti česa v zadostni meri) essere a corto di, non avere sufficiente, a sufficienza, difettare:
 manjka mu moči non ha forza sufficiente
 zmeraj mu manjka denarja è sempre a corto di denaro
 šalj. manjka mu kolesce v glavi gli manca qualche rotella
 samo tega se (še) manjka ci mancava soltanto questo
 do sedemdesetih mu ne manjka veliko è sulla settantina
 B) mánjkati se (mánjka se) imperf. refl. (s smiselnim osebkom v genitivu) non mancare, esserci a iosa:
 dobrih delavcev se ne manjka di buoni lavoratori ce n'è a iosa
-  már2 adv. meglio; piuttosto:
 mar bi tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo avresti fatto meglio a restare lì, tanto qui non ti vogliono
-  máti (mátere) f
 1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
 skrbna mati madre premurosa
 mlada mati giovane madre
 nezakonska mati madre naturale
 stara mati nonna
 mati samohranilka ragazza madre
 mati doji la madre allatta
 postati mati diventare madre
 skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne
 2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
 mati županja moglie del sindaco
 3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
 mati prednica madre superiora
 4. (v medmetni rabi)
 mati božja! mammasantissima!
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 hči je cela mati la figlia è la madre sputata
 pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
 bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
 star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
 Mati božja Madre di Dio, Madonna
 PREGOVORI:
 previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
 kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia
-  mázati (mážem)
 A) imperf. ➞ namazati
 1. ungere; lucidare; spalmare; imbiancare, tinteggiare:
 mazati čevlje lucidare le scarpe
 mazati kruh z marmelado spalmare il pane di marmellata
 mazati steno tinteggiare, imbiancare la parete
 šport. mazati smučke sciolinare
 mazati z oljem oliare
 mazati z voskom incerare
 2. pog. (ličiti) truccare
 3. teh. ingrassare, lubrificare:
 mazati ležaje ingrassare i cuscinetti
 4. pren. (podkupovati) ungere:
 mazati koga ungere le ruote a qcn.
 5. (delati kaj umazano) sporcare, insudiciare, imbrattare, macchiare:
 pren. da bi sebe opral, druge maže per lavare se stesso, imbratta il buon nome degli altri
 6. pren. picchiare, menare:
 mazati koga s palico suonarle a qcn. col bastone
 7. žarg. igre giocare un carico (sulle carte del compagno)
 8. pog. pren. togliere d'impiccio qcn.
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. mazati si s čim roke sporcarsi le mani con qcs.
 šport. mazati koga battere qcn.
 pren. mazati komu oči gettare fumo negli occhi a qcn.
 B) mázati se (mážem se) imperf. refl.
 1. sporcarsi, macchiarsi, imbrattarsi
 2. (ličiti se) truccarsi, imbellettarsi
 3. pog.
 ven se mazati cavarsi d'impiccio
-  méh (-a) m
 1. mantice (del fabbro, dell'organo)
 2. šalj. fisarmonica:
 nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica
 3. star. (duda) zampogna, cornamusa
 4. otre:
 meh vina otre di vino
 pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
 vulg. razparati komu meh sventrare uno
 pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
 pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
 imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
 delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
 sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
 goniti meh tirare, menare il mantice
 fot. kamera na meh camera a soffietto
 čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
 anat. ledvični meh bacinetto renale
 zool. pljučni meh sacco aereo
 teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
 PREGOVORI:
 prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
-  ménjati (-am) | menjávati (-am)
 A) perf., imperf.
 1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
 menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
 menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari
 2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
 mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto
 3.
 menjati bivališče cambiare domicilio
 menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro
 4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
 človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
 ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
 težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
 posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
 menjati pogovor, temo cambiare il discorso
 avt. menjati prestavo cambiare la marcia
 fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
 prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
 od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
 šah. menjati figure scambiare le figure
 5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
 PREGOVORI:
 volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio
 B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.
 1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
 v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione
 2. variare, cambiare; voltarsi
-  meno
 A) avv.
 1. manj:
 più o meno več ali manj, približno
 di meno manj
 parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
 né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
 quanto meno vsaj
 senza meno nedvomno, brez nadaljnjega
 2. ne:
 dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne
 3.
 meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
 ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
 meno che niente sploh nič
 meno che mai še manj, sploh ne
 4.
 meno male (che) k sreči
 5.
 venir meno zmanjkati:
 è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
 mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
 venir meno alla parola data ne držati besede
 venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja
 6.
 essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
 è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši
 7.
 fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
 fare a meno di fumare odreči se kajenju
 non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati
 8. (pri odštevanju) manj, minus:
 nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
 sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
 il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)
 B) cong.
 a meno che, a meno di razen če:
 non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo
 C) prep. razen:
 il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka
 Č) agg. invar.
 1. manjši:
 ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko
 2. manj (številčno ali količinsko):
 meno chiacchiere! manj besedi!
 3. manj (v eliptičnih izrazih):
 in men che non si dica v trenutku, zelo hitro
 D) m invar.
 1. najmanj:
 parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
 dal più al meno približno
 2. manjšina:
 gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj
-  mésto (-a) n
 1. città; località, centro:
 mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
 stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
 industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
 mesto Trst la città di Trieste
 glavno mesto države la capitale del Paese
 glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
 2. luogo, posto; punto:
 na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
 mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
 parkirno mesto parcheggio, posteggio
 šport. startno mesto blocco di partenza
 voj. stražarsko mesto posto di guardia
 zborno mesto luogo di adunata, di raccolta
 3. punto; brano, passo:
 varilno mesto punto di saldatura
 razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili
 4. (prostor) posto:
 rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
 posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
 v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
 sesti na svoje mesto prendere il proprio posto
 5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
 v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
 mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
 odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
 mesto tajnika un posto di segretario
 6. (s števnikom) posto:
 doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
 zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto
 7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente
 8. mat. posizione;
 decimalno mesto decimale
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
 zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
 vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
 imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
 priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
 pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
 pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
 pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
 biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
 fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
 če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
 zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
 stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
 šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
 film. filmsko mesto cinecittà
 lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
 urb. jedro mesta centro storico
 odprto mesto città aperta
 šport. skok z mesta salto da fermo
 polit. volilno mesto sede elettorale
-  metáti (méčem)
 A) imperf. ➞ zmetati, vreči
 1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
 metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
 metati kovance gettare le monetine
 metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
 metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
 vulkan je metal (bruhal)
 žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente
 2. sbattere (qua e là); nareč.
 meče ga božjast ha attacchi di epilessia
 3. mandare, trasferire
 4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
 metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela
 5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
 že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino
 6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
 metati očitke na rinfacciare a
 metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
 metati žarke, luč illuminare
 metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
 nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare
 7.
 metati čudno luč na gettare una strana luce su
 metati senco turbare, gettare ombra su
 metati sum na far sospettare di
 B) metáti se (méčem se) imperf. refl.
 1. azzuffarsi, battersi con
 2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
 metati se k nogam prostendersi, prosternarsi
 3. precipitare (cascata)
 4. pren. gettarsi contro, addosso a
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
 pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
 pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
 metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
 pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
 prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
 pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
 metati poker giocare a poker
 pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
 metati trnek pescare con l'amo
 metati iz postelje buttar giù dal letto
 metati iz službe licenziare
 metati iz stanovanja sfrattare
 pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
 metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
 trg. metati na trg lanciare sul mercato
 metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
 metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
 metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
 pren. metati na izpitih bocciare agli esami
 metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
 metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
 šport. metati avt rimettere in gioco la palla
 šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
 vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega
-  mêtla (-e) f
 1. scopa, tosk. granata:
 pren. držati se, kot bi metlo požrl aver mangiato il manico della scopa, stare diritto come un fuso
 2. pren. coda della cometa;
 biti prava metla essere succubo, indeciso
 pomesti nasprotnika z železno metlo fare piazza pulita degli avversari
 bot. navadna metla ginestra dei carbonai, da scopa (Cytisus scoparius)
 PREGOVORI:
 nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene
-  mezínec (-nca) m anat. (dito) mignolo;
 žena ovija moža okoli mezinca il marito è succube della moglie
 pren. imeti kaj v mezincu conoscere qcs. a menadito
 pren. ne migniti niti z mezincem non muovere un dito
 cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil sta tutto il tempo stravaccato in casa senza far niente (di niente)
-  mímo
 A) adv. accanto, davanti:
 hoditi, iti mimo passare davanti
 nobenega avtomobila ni mimo non c'è, non passa nessuna automobile
 biti mimo passare
 pog. pogledati mimo non guardare negli occhi
 udariti, ustreliti mimo fare un buco nell'acqua
 obišči nas, če prideš mimo vieni a trovarci, se passi da queste parti
 glavno delo je že mimo il grosso del lavoro è fatto
 B) mímo prep.
 1. accanto a, davanti:
 šel je mimo mene, ne da bi me pogledal mi è passato accanto senza degnarmi di uno sguardo
 2. star. (kljub) malgrado:
 vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir la guerra scoppiò malgrado tutti gli sforzi per evitarla
 3. star. (razen) eccetto, fuorché, all'infuori di:
 ne zna drugega jezika mimo materinega non sa altra lingua all'infuori di quella materna
 4. star. (s primernikom, v pomenu 'kakor') che, di:
 lepša je mimo vseh è la più bella di tutte
 ne moremo mimo tega dejstva non possiamo ignorare il fatto
 govoriti drug mimo drugega parlarsi senza capirsi
 privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov privilegi conseguiti in dispregio delle norme vigenti
-  minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.
 1. passare, scorrere:
 čas hitro mineva il tempo passa veloce
 2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)
 3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
 ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia
 4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
 srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
 zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
 nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
 nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
 pren. vse pride, vse mine tutto passa
-  mír (-ú) m
 1. pace:
 vojna in mir guerra e pace
 Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace
 2. (dogovor o končanju vojne) pace:
 kršiti mir violare la pace
 podpisati mir firmare un trattato di pace
 skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
 separatni, posebni mir pace separata
 hist. vestfalski mir pace di Westfalia
 3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
 vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
 ne imeti miru non aver requie
 4. (stanje notranje ubranosti) pace:
 izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
 rel. naj počiva v miru riposi in pace
 5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
 daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
 daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
 misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
 pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
 biti pri miru non muoversi
 pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
 hist. božji mir pace di Dio
 zaradi ljubega miru per amor di pace
 golob miru la colomba della pace
 mir besedi! zitto! basta!
 pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
 PREGOVORI:
 če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra