eclissare
A) v. tr. (pres. eclisso)
1. zatemniti, zasenčiti (z mrkom):
col suo splendore la luna eclissava tutte le stelle s svojim sijajem je mesec zasenčil vse zvezde
2. pren. zasenčiti, prekašati:
con il suo fascino ha eclissato tutte le rivali s svojim čarom je zasenčila vse tekmice
B) ➞ eclissarsi v. rifl. (pres. mi eclisso)
1. astr. postati, postajati neviden (zaradi mrka)
2. izginiti, izginjati
3. pog. mrkniti, zgubiti se, popihati jo
Zadetki iskanja
- effervescēnza f kipenje, vrenje (tudi pren.):
la notizia mise tutti in effervescenza ob novici je povsod zavrelo - effigie f (pl. -gi)
1. podoba, upodobitev, portret
2. pren. simbol:
la volontà è l'effigie del carattere volja je izraz značaja
3. videz - egizio
A) agg. egiptovski; egipčanski:
la schiavitù egizia egiptovska sužnost
B) m (f -ia) Egipčan, Egipčanka (prebivalec današnjega Egipta) - ekscéntričnost (-i) f eccentricità; ekst. stravaganza, bizzarria:
mat. linearna ekscentričnost eccentricità lineare
njenih ekscentričnosti se je naveličal la sua eccentricità finì col seccarlo - elemént (-a) m
1. (prvina) elemento:
štirje elementi: zemlja, voda, zrak, ogenj i quattro elementi: la terra, l'acqua, l'aria, il fuoco
divjanje elementov la furia degli elementi
biti v svojem elementu essere, trovarsi nel proprio elemento
2. (sestavina) elemento; parte integrante:
arhitektonski elementi zgradbe gli elementi architettonici di un edificio
3. (dejavnik, faktor, činitelj) fattore
4. pejor. elemento, individuo:
asocialni, neodgovorni elementi individui asociali, irresponsabili
voj. elementi streljanja dati di tiro - elemento m
1. element, prvina; sestavni del, sestavina:
gli elementi di un edificio elementi zgradbe
2. osnova:
elementi di sintassi latina osnove latinske sintakse
3. faktor, dejavnik:
la fortuna è uno degli elementi del successo sreča je eden izmed dejavnikov uspeha
4. član (kolektiva):
il migliore elemento della classe najboljši dijak v razredu
5.
i quattro elementi štirje elementi (zrak, voda, ogenj, zemlja)
la furia degli elementi divjanje naravnih elementov
6. element, naravno okolje, stanje elementov:
essere nel proprio elemento biti v svojem elementu
7. kem. element - elsa f držaj (sablje, meča)
tener la mano sull'elsa pren. biti pripravljen na obrambo ali napad - eludere* v. tr. (pres. eludo) izmikati se, izogniti, izogibati se; izigrati, izigravati, prevarati, pretentati:
eludere la legge izigrati zakon
eludere le speranze prevarati upe - emērgere* v. intr. (pres. emērgo)
1. priplavati na površje, pokazati se
2. pren. izhajati, odlikovati se, prekašati:
emerge su tutti per la sua statura morale prekašati vse po moralni veličini - eminēnte agg.
1. visok, vzvišen
2. pren. ugleden, odličen, dragocen:
ha reso eminenti servigi durante la guerra med vojno je storil dragocene usluge
eminentissimo (superlativ) prevzvišeni (naslov kardinala) - empire
A) v. tr. (pres. empio) polniti, napolniti (tudi pren.):
empire la testa di pregiudizi napolniti glavo s predsodki
B) ➞ empirsi v. rifl. (pres. mi empio) napolniti se, najesti se:
empirsi di dolci najesti se slaščic - èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.
1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè
2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro
3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco
4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola
5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera - enájsti (-a -o) numer. undicesimo; undici:
ob enajsti uri alle undici
danes smo enajstega oggi ne abbiamo undici
žarg. iti v enajsto šolo marinare la scuola; fare forca, fare fughino - ênkrat adv.
1. una volta:
enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte
2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
b) v določenem času una volta:
pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro
3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia
4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile
5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
PREGOVORI:
enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara - enočŕten (-tna -o) adj. muz.
enočrtna oktava la prima ottava - enôten (-tna -o) adj.
1. (eden, skupen) unico; unitario; uniforme:
enoten urbanističen načrt progetto urbanistico unitario
enoten jezik lingua unitaria, unica
2. (ki ni razdeljen) unitario:
koalicija se je spremenila v enotno gibanje la coalizione si trasformò in movimento unitario
biti enotnih pogledov na kaj guardare a un problema in modo uniforme
3. (ki je iz istovrstnih sestavin) unitario:
etnično enotna država paese etnicamente unitario
enotna cena prezzo unitario
jur. enotna kazen pena unitaria, unica
enotna moka farina abburattata
šol. enotna obvezna šola scuola unica dell'obbligo - entrare
A) v. intr. (pres. entro)
1. vstopiti, vstopati:
entrate! entrate! naprej!
entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat
2. pren. vtikati se:
smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo
3. iti, stati; vriniti se:
il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo
4. stopiti, iti v:
entrare in magistratura iti v sodstvo
entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
entrare in convento, in religione pomenišiti se
5. pren. začeti:
entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
entrare in argomento iti k stvari
entrare in ballo, in gioco vmešati se
entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
entrare a dire, a parlare spregovoriti
mi entrò la paura zbal sem se
entrare in agonia stopiti v agonijo
entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
entrare in bestia pobesneti
entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
entrare in vigore stopiti v veljavo
entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last
B) m začetek (časovnega obdobja):
sull'entrare della primavera na začetku pomladi - entusiasta
A) agg. (m pl. -ti)
1. navdušen:
è entusiasta per la pittura moderna navdušuje se za moderno slikarstvo
2. zelo zadovoljen in vesel:
sono entusiasta dei tuoi risultati sportivi zelo sem vesel tvojih športnih dosežkov
B) m, f entuziast, navdušenec, navdušenka - epurare v. tr. (pres. epuro)
1. redko očistiti
2. pren. delati čistko, odstraniti s položaja:
epurare la pubblica amministrazione narediti čistko v javni upravi