káj
A)  adv.
1.  pren. (uvaja vprašanje) ○:
 kaj že greste? ve ne andate già?
2.  pren. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev) ○:
 pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne! e sbrigati! Non posso aspettare all'infinito
3.  (izraža grajo) ma:
 kaj te ni sram, da se samo potepaš ma non ti vergogni a non far niente
4.  (izraža nejevoljo, presenečenje) ed ecco, quand'ecco:
 ravno sem hotel zdoma, kaj ti ne pride obisk stavo uscendo quand'ecco visite in casa!
B)  adv.
1.  (izraža manjšo količino) un po', qualche cosetta, di (partitivo):
 gotovo ima kaj dolga avrà sicuramente dei debiti
2.  (v vprašalnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero) ○:
 ali me imaš kaj rad? mi vuoi bene?
 ali se kaj spozna na avto? se ne intende di automobili?
3.  (izraža precejšnjo mero) piuttosto, abbastanza, parecchio:
 življenje je kaj žalostno la vita è piuttosto misera
 (v nikalnih stavkih z nič omejuje zanikanje) affatto, per niente:
 delati se mu nič kaj ne ljubi lavorare non gli garba affatto
4.  (v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje) cosa, che:
 kako je kaj doma? a casa cosa c'è di nuovo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 neroden je kot le kaj, da je kaj è incredibilmente maldestro
 udari, če te je kaj e picchia, se ne hai il coraggio
 ne morem si kaj, da se ne bi smejal non posso non ridere
 vrne se čez leto dni ali kaj torna fra un anno o giù di lì
 Zadetki iskanja
-  káj1 (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
 kaj se je zgodilo? cos'è successo?
 kaj bo dobrega? che c'è di bello?
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 kaj (pa) je? che c'è?
 (izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
 kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
 le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
 kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
 misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
 pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
 pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
 kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
 (kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
 kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
 pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
 odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
 po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
 ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo
-  kàk (-a -o) adj.
 1. (izraža nedoločnost osebe ali stvari) qualche:
 prenočili bomo v kaki koči pernotteremo in qualche baita
 2. (izraža približnost) qualche; un:
 za kak teden bi šel rad na morje mi piacerebbe andare al mare per qualche settimana
 redi kakih deset glav živine alleva una decina di capi di bestiame
 3. (v prislovni rabi nekako, približno) circa; un:
 v Firencah sem bil kake petkrat a Firenze ci sono stato cinque o sei volte
-  kakó adv.
 1. (izraža vprašanje po načinu dejanja, stanja) come:
 kako ti je ime? come ti chiami?
 2. (izraža vprašanje po stopnji povedanega) come; quanto:
 kako dolgo si že tukaj? quanto (tempo) aspetti? da quando sei qua?
 kako ti je ugajal film? (come) ti è piaciuto il film?
 3. (v vezniški rabi, v pripovednih odvisnikih z glagoli zaznavanja) come; quanto:
 videl sem, kako je padel pod avto ho visto come è stato investito dall'auto
 ne zaveda se, kako hudo je bolan non si rende conto di come è malato
 4. (izraža veliko mero povedanega, začudenje, zavrnitev) quanto; come; che:
 kako čudovit pogled che bella veduta!
 kako se mi smili quanto mi fa pena
 kako si upaš priti sem come osi venire qua
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. vse bi šlo kako, če bi le otrok bil zdrav tutto sarebbe, diciamo, a posto, se il bambino fosse sano
 pog. kako je zunaj, ali še dežuje? fuori com'è il tempo? piove ancora?
 bil je, kako bi rekel, malo neroden è stato, come dire, un po' maldestro
 si zadovoljen? Kako da ne contento? Come no
-  kàkor
 A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
 beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri
 B) konj.
 I.
 1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
 toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate
 2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
 sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
 ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella
 3. (izraža podobnost) come:
 ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore
 4. (izraža dozdevno podobnost) come:
 srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso
 5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
 ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
 kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua
 6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
 film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico
 II. (v odvisnih stavkih)
 1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
 on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
 plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
 maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
 dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
 ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
 (za izražanje primerjave sploh) come:
 kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
 (za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
 ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi
 2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
 kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo
 3. (v pogojnih odvisnikih) se:
 kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza
 4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
 kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti
 5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
 ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori
 6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
 postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda
-  kámen (-mna) m
 1. pietra, sasso; roccia:
 kamen se drobi, se kruši, razpoka la pietra si sbriciola, si spacca
 izklesati kip iz kamna scolpire una statua di pietra
 vklesati, vrezati v kamen scolpire, tagliare nella pietra
 obdelovati kamen lavorare la pietra
 pren. molčati kakor kamen essere muto come un pesce
 pren. gluh kakor kamen sordo come una campana
 2. pren. (kar povzroča veliko skrbi) pietra:
 kamen se mu je odvalil od srca si sentì allargare il cuore, gli si levò una pietra dallo stomaco
 kamen mu leži na duši ha una spina nel cuore
 3. (kos te snovi pripravljen za določen namen):
 kamen modrosti, modrijanov pietra filosofale
 pren. kamen spotike la pietra dello scandalo
 brusni kamen mola
 drobljeni kamen ghiaia, breccia
 hudičev kamen pietra medicamentosa
 kilometrski, obcestni kamen pietra miliare
 kresilni kamen pietra focaia
 mejni kamen (mejnik) cippo di confine
 mlinski kamen pietra molare
 nagrobni kamen pietra sepolcrale
 napisni kamen lapide
 okrasni kamen pietra ornamentale
 pren. položiti temeljni kamen za kaj porre la prima pietra (di), gettare le basi di
 4.
 drag kamen pietra preziosa
 poldrag kamen pietra semipreziosa
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 porušiti, da ne ostane niti kamen na kamnu non lasciare pietra su pietra
 jokati, da bi se kamen usmilil far piangere i sassi
 pren. namesto srca imeti kamen avere un cuore di pietra
 bibl. beseda je padla na kamen la parola cadde sulla pietra
 bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
 spati kot kamen dormire come un macigno
 hist. knežji kamen pietra del principe
 kotelni kamen (kotlovec) incrostazione (delle caldaie)
 rel. kropilni kamen acquasantiera
 rel. krstni kamen fonte battesimale
 med. ledvični kamen calcolo renale
 (tudi pren.) preizkusni kamen pietra di paragone
 vinski kamen gromma, tartaro
 rel. votivni kamen cippo votivo
 med. zobni kamen tartaro
 med. zolčni kamen calcolo biliare
 PREGOVORI:
 zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
-  katerikóli (katera- katero-) pron. qualunque, qualsiasi; chiunque:
 udarec lahko pride od katerekoli strani il colpo può partire da qualunque parte
 kateregakoli bi doletela čast, naj jo sprejme a chiunque toccasse l'onore, lo accetti
-  kdáj1 adv.
 1. quando:
 kdaj prideš? quando vieni?
 kdaj sem pa jaz odločal quando mai ho deciso io?
 do kdaj boš doma? fino a quando starai a casa?
 kdaj boš pripravljen? per quando sarai pronto?
 od kdaj me čakaš? da quando mi aspetti?
 2. kdaj že (izraža veliko časovno oddaljenost) chissà quando; quanto tempo fa:
 že kdaj bi moral to storiti bisognava farlo chissà quando
-  kdáj2 adv.
 1. (izraža dejanje v nedoločnem času) già; mai; ancora; una volta:
 pridi še kdaj vieni ancora a trovarci
 kdo bi bil kdaj pomislil na to chi l'avrebbe mai pensato
 zdi se mi, da sem ga kdaj že videl credo di averlo già visto
 2. kdaj kdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora, una volta... poi; un'altra volta; talvolta:
 v hotelu je po sto, kdaj tudi po dvesto gostov nell'albergo ci sono cento, talvolta duecento ospiti
 3. kdaj pa kdaj (izraža ponavljanje v časovnih presledkih) ogni tanto, di tempo in tempo:
 take reči se kdaj pa kdaj primerijo queste cose possono accadere ogni tanto
 lepa je kot le kdaj è bellissima
-  kdó (kóga) pron.
 1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
 kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
 s kom se pogovarjaš? con chi parli?
 kdo je kdo? chi è?
 2. (v retoričnem vprašanju) chi:
 kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!
 3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
 naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
 naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
 delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
 pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
 pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
 kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
 PREGOVORI:
 povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
-  kmálu adv.
 1. (izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času) presto:
 počitnice so kmalu minile le vacanze sono passate presto
 2. pren. (izraža majhno razdaljo) subito:
 trg je kmalu za vogalom la piazza è subito dietro l'angolo
 3. (izraža, da je bilo dejanje blizu uresničitve) a momenti:
 kmalu bi se zgodila nesreča a momenti avveniva una disgrazia
 4. (hkrati) contemporaneamente
-  ko konj. (v odvisnih stavkih)
 1. (v časovnih stavkih za izražanje)
 a) (sočasnosti) quando:
 ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
 b) (predhodnosti) (non) appena:
 brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
 c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
 za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
 č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
 lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata
 2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
 kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero
 3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
 ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
 (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?
 4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
 ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei
 5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
 odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe
 6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
 bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
 dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
-  kòl (-a) m
 1. palo; (za vinograd) broncone:
 hrastov kol palo di quercia
 mučilni kol palo della tortura
 hist. natikati (ljudi) na kole impalare
 hoditi kot bi imel kol v hrbtu camminare impalato
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. obesiti študij na kol gettare lo studio alle ortiche
 pren. dobiti jih s kolom po glavi ricevere una stangata, prendersi una doccia fredda
 arheol. stavbe na koleh palafitte
 2. žarg. šol. insufficiente
-  kônec2 (-nca)
 A) m
 1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
 konec jezika punta della lingua
 konec knjige la fine del libro
 konca vrvi le estremità, le teste della fune
 konec dneva il finire del giorno
 proti koncu sul finire
 2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
 severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
 najdi konec vrvi trova un pezzo di corda
 3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
 konec sezone fine della stagione
 konec tekme finale della partita
 konec starega Rima la fine dell'antica Roma
 pren. veselice je konec la cuccagna è finita
 iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina
 4. (smrt) fine; morte:
 njen tragični konec la sua tragica fine
 pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi
 5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
 dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
 hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire
 6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
 prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
 do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
 prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
 konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa
 7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
 neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente
 8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
 tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
 ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
 biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
 biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
 ne imeti dobrega konca non finire bene
 potegniti krajši konec avere la peggio
 lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
 imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
 gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
 ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
 na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
 živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
 začetek konca il principio della fine
 biti (kdo, kaj)
 začetek in konec essere l'alfa e l'omega
 ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
 prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
 priti z vseh koncev venire da ogni dove
 iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
 konec klobčiča bandolo (della matassa)
 rib. konec odičnice setale
 konec robca cocca
 gastr. konec salame culaccino
 navt. konec sidrnega kraka patta, palma
 šalj. konec sveta finimondo
 konec tedna fine settimana
 navt. konec vrvi vetta
 PREGOVORI:
 konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
 palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
 kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine
 B) kônec prep.
 1. alla fine, verso la fine:
 knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre
 2. konec koncev infine, in fin dei conti:
 konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!
-  kopríva (-e) f bot. ortica (Urtica dioica):
 kopriva peče l'ortica punge
 pren. biti tak, kot bi na koprivah sedel essere di malumore, avere un diavolo per capello
 mala kopriva ortica (Urtica urens)
 mrtva kopriva lamio (Lamium)
 žegnana kopriva cardo santo, benedetto (Cnicus benedictus)
 PREGOVORI:
 kopriva ne pozebe la malerba non muore mai
-  kot konj.
 I. (v stavku)
 1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
 prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
 (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
 njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
 odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
 to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso
 3. (za izražanje podobnosti) come, da:
 bel kot sneg bianco come la neve
 vede se kot gospodar si comporta da padrone
 dela kot črna živina lavora come un negro
 4. (za izražanje približne podobnosti) come:
 sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
 počuti se kot prerojen si sente come rinato
 5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
 z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
 kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?
 6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
 s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica
 7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
 to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
 kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore
 II.
 1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
 a) come:
 obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
 b) di quanto, di quel che; come:
 pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
 ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
 c) kot da come se, come:
 vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
 č) kot če se non:
 odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
 d) kot (... tako) come (... così):
 kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
 delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
 (za izražanje primerjave sploh) come:
 pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi
 2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
 glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
 poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
 to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
 ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
-  kóža (-e) f
 1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
 uvela koža pelle vizza
 mehka, nežna koža pelle delicata
 kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
 debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
 s perjem poraščena koža pelle coperta di piume
 2. pren. pelle; pellaccia:
 pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
 odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
 rešiti kožo salvare la pelle
 nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
 ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste
 3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
 umetna koža cuoio artificiale
 čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
 torbica iz prave kože borsetta di pelle
 koža severnega jelena renna
 4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
 mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
 dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
 pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
 pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
 pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
 ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
 pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
 šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
 znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
 doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
 ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
 pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
 pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
 biti krvav pod kožo essere fatti di carne
 pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
 strojiti kožo conciare la pelle
 drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
 prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
 usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
 zool. letalna koža membrana alare, patagio
 zool. plavalna koža natatoia
-  kratkomálo adv. in breve, insomma; semplicemente; franc. tout court:
 nisem za to, da bi se kratkomalo ravnal po drugih non voglio semplicemente regolarmi sugli altri
 bil je kratkomalo vsega zmožen in breve, era capace di tutto
-  kráva (-e) f
 1. vacca; mucca:
 krava muka, prežvekuje la mucca muggisce, rumina
 krava je povrgla la vacca ha figliato
 molsti, pasti kravo mungere, pascolare la mucca
 belkasta, lisasta krava vacca col mantello bianco, col mantello pezzato
 molzna krava vacca da latte
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 temu bi se še krave smejale farebbe ridere i polli
 pren. saj nisva skupaj krav pasla ma come si permette!
 kravo s svedrom dreti mettere il carro davanti ai buoi
 to se je zgodilo, ko sem še krave pasel è successo quando portavo ancora i pantaloni corti
 pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spremere
 vet. bolezen norih krav malattia delle vacche pazze
 prilegati se kot kravi sedlo essere come un pugno nell'occhio, discordare, stonare
 pijan ko krava ubriaco fradicio
 pren. sveta krava vacca sacra
 2. vulg. zoticone; ubriacone
 3. zool. pl. morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
 PREGOVORI:
 ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi
-  láčen (-čna -o) adj.
 1. affamato:
 biti lačen essere affamato, aver fame
 biti lačen kot pes, kot volk avere una fame da lupo
 2. pren. affamato, desideroso; avido:
 lačen ljubezni desideroso di affetto
 lačen časti, denarja avido di onori, di denaro
 3. pren. voglioso, libidinoso
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 imeti pet lačnih ust (doma) avere cinque bocche da sfamare
 pog. imeti ta lačno jetiko essere eternamente affamato
 biti lačen, da se pajčevina dela po želodcu, da bi vola pojedel, da se skozenj vidi avere una fame da lupi, essere il ritratto della fame
 biti večkrat lačen kot sit stentare il pane
 PREGOVORI:
 sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna