direzione f
1. smer:
andare nella stessa direzione iti v isto smer
in direzione di proti
in direzione nord, sud iti proti severu, proti jugu
2. pren. smer, usmerjenost
3. vodstvo, vodenje; uprava, upravljanje; direkcija:
occuparsi della direzione di un'impresa ukvarjati se z vodenjem podjetja, voditi podjetje
andare in direzione iti na upravo
Zadetki iskanja
- diritto1
A) agg.
1. raven:
strada diritta ravna cesta
2. pokončen:
alla sua età è diritto come un giovanotto pri njegovih letih je še zravnan kot mladenič
3. desni (del telesa):
lato diritto desna stran
4. pravi; pošten, dober:
la diritta via prava pot
B) avv.
1. nasproti
2. naravnost (tudi pren.):
andare diritto allo scopo iti naravnost k cilju
C) m
1. lice, prava, prednja stran:
il diritto di una medaglia lice, prednja stran medalje
prendere qcn. per il suo diritto pren. znati s kom ravnati
per diritto e per traverso pren. na vse strani; na tak ali drugačen način
2. tekstil prednja stran
3. šport direktni udarec (pri tenisu) - dispētto m
1. nagajanje, kljubovanje; hudobija:
per dispetto zanalašč, iz hudobije
per fare dispetto iz nagajanja
a dispetto kljub, navkljub:
uscire a dispetto della pioggia iti ven kljub dežju
2. jeza, razdraženost:
è roso dal dispetto jeza ga žre - dóm (-a) m
1. casa; dimora; domicilio, abitazione:
iti od doma, z doma andare, uscire di casa
urediti, ustvariti si dom farsi la casa
rad se držati doma essere tutto casa (e famiglia)
trg. dostava na dom consegna, recapito a domicilio
2. (stavba, ustanova v določen namen) casa, istituto:
dijaški, študentski dom casa dello studente
dom za starejše občane (prej dom onemoglih) casa di riposo per anziani
dečji dom colonia per bambini
dom kulture casa della cultura
dom za slepe istituto per ciechi
počitniški dom colonia (estiva)
kazensko-poboljševalni dom casa di correzione, riformatorio
planinski dom rifugio alpino
zdravsteni dom poliambulatorio
3. (posvetovalno ali zakonodajno telo) camera:
spodnji in zgornji dom angleškega parlamenta Camera bassa e Camera alta del parlamento inglese - dopúst (-a) m ferie, vacanze; congedo, licenza, permesso:
imeti dopust, biti na dopustu, iti na dopust essere in ferie, fare le vacanze, andare in ferie
pog. bolezenski, bolniški dopust permesso di malattia, cassa malattia, mutua
letni dopust ferie, vacanze
voj. nagradni dopust vacanze premio, licenza premio
šol. študijski dopust congedo di studio, sabbatico - dritto
A) agg.
1. (diritto) raven
2. pog. zvit, prevejan:
è tipo di poche parole ma dritto možak je redkobeseden, a presneto zvit
B) m
1. pog. zvitež, prefriganec
2. prednja, prava stran; lice
C) avv. naravnost:
andare dritto allo scopo iti naravnost k cilju
per dritto o per traverso tako ali tako
rigare dritto delati, kot je treba
tirare dritto per la propria strada iti svojo pot - dŕn (-a) m star. piota, zolla erbosa:
pog. iti čez drn in strn tagliare per i campi, fuori strada
šport. tek čez drn in strn cross-country - drugám adv. ➞ drugje (na drugo mesto) altrove, in altro luogo:
iti drugam andare altrove - eccēsso m
1. presežek, pretiranost:
eccesso di zelo pretirana vnema
l'eccesso di cibo è dannoso pretiranost v hrani je škodljiva
all'eccesso pretirano
in eccesso preveč, čez mero
ce n'è in eccesso (nečesa) je preveč
per eccesso zaradi preobilja, s preobiljem
è meglio sbagliare per eccesso che per difetto bolje je grešiti navzgor kot navzdol (pri zaokroževanju), bolje je zaokrožiti navzgor kot navzdol
2. skrajnost:
andare negli eccessi prekoračiti meje, iti v skrajnost:
dare in eccessi pobesneti
3. mat. izpad, prestopek:
approssimazione per eccesso približek navzgor - ekstrém (-a) m
1. (skrajnost, pretiranost) estremo; eccesso, esagerazione:
iti v ekstrem esagerare, andare agli eccessi
padati iz ekstrema v ekstrem passare da un estremo all'altro
2. mat. estremo - enájsti (-a -o) numer. undicesimo; undici:
ob enajsti uri alle undici
danes smo enajstega oggi ne abbiamo undici
žarg. iti v enajsto šolo marinare la scuola; fare forca, fare fughino - esēquie f pl. pogreb, pogrebna slovesnost:
seguire le esequie di qcn. iti za pogrebom nekoga - ēstero
A) agg. tuj, inozemski:
prodotti esteri inozemski izdelki
Ministero degli Affari Esteri Ministrstvo za zunanje zadeve
B) m tujina, inozemstvo:
andare all'estero iti v inozemstvo - ēsule
A) agg. ki je pregnan, v pregnanstvu:
andar esule iti v pregnanstvo
B) m, f pregnanec, pregnanka; begunec, begunka - fēretro m krsta:
seguire il feretro iti za krsto - fondo
A) agg. globok:
piatto fondo globoki krožnik
B) m
1. dno:
fondo del bicchiere dno kozarca
questione, problema di fondo pren. osnovni problem
in fondo alla via na koncu ulice
andare a fondo potopiti se
da cima a fondo popolnoma
conoscere a fondo temeljito poznati
andare fino in fondo pren. iti do konca, do dna
dar fondo a qcs. kaj popolnoma porabiti
in fondo končno, navsezadnje
in fondo è meglio così navsezadnje je bolje tako
2. usedlina; ostanek:
fondo del caffè kavna usedlina
fondo di cassa gotovina v blagajni
fondo di magazzino neprodana zaloga, nekurantno blago
3. ozadje, podlaga:
abito con disegni bianchi su fondo nero obleka z belimi vzorci na črni podlagi
4. posestvo
5. fond, sklad; subvencija:
fondo salari plačni fond
fondo di esercizio poslovni sklad
a fondo perduto nepovraten:
contributi a fondo perduto nepovratni prispevki
tagliare i fondi a qcn. ukiniti komu subvencijo, finančno podporo
fondi pubblici ekon. javna sredstva
6. šport tek na dolge proge (atletika, plavanje):
sci di fondo tek na smučeh
7. publ.
fondo, articolo di fondo uvodni članek, uvodnik - foro2 m
1. hist. forum:
foro romano rimski forum
2. pravo sodišče:
recarsi nel foro iti na sodišče
un principe, un luminare del foro sloviti odvetnik
3. pravo forum (za neko področje pristojna sodna oblast) - friggere*
A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
andare a farsi friggere pren. iti k vragu
buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati
B) v. intr.
1. cvrčati
2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti - frizêr (-ja) | -ka (-e) m, f barbiere (-a); parrucchiere (-a):
frizer za moške, ženske parrucchiere (per signori), per signora
iti k frizerju andare dal parrucchiere - fronte
A) f
1. čelo:
fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza
2. glava:
fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!
3. obraz, obličje, videz:
gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
a fronte a fronte iz oči v oči
dietro front! na levo krog!
4. primerjava:
mettere a fronte due testimoni soočiti priči
a fronte v primerjavi
stare, essere di fronte biti nasproti
testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim
5. prednja stran, pročelje:
fronte di un edificio pročelje stavbe
fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika
B) m
1. fronta:
andare al fronte iti na fronto
aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
far fronte agli impegni biti kos nalogam
2. polit. fronta:
fronte popolare ljudska fronta
3. meteor. fronta:
fronte caldo, freddo topla, hladna fronta