Franja

Zadetki iskanja

  • pozdràv (-áva) m saluto; omaggio; addio; convenevole; bibl. salutazione; (spoštljiv pozdrav) sberrettata, scappellata:
    izmenjati si pozdrave scambiarsi i convenevoli
    sporočiti pozdrave mandare a salutare
    prejmite najlepše pozdrave (v pismih) cordiali saluti
    prisrčen, hladen pozdrav saluto cordiale, freddo
    vojaški pozdrav saluto militare
    poslednji pozdrav l'ultimo, l'estremo saluto
    bibl. angelski pozdrav salutazione angelica
    voj. pozdrav! presentat'arm!
  • pozdráviti1 (-im) | pozdrávljati (-am) perf., imperf.

    1. salutare; presentare gli omaggi; riverire; festeggiare:
    prijazno, vljudno pozdraviti salutare cordialmente, gentilmente
    govornika so pozdravili z močnim žvižganjem l'oratore fu salutato da una salva di fischi

    2. (izraziti soglasje) salutare:
    pozdraviti prekinitev ognja salutare la cessazione delle ostilità

    3. pren. (prikazati se) comparire; sentirsi:
    na ulicah so jih pozdravljale zastave per le vie si vedevano bandiere
    iz daljave jih je pozdravljal zvon di lontano si sentiva il suono delle campane
  • pôzlu | po zlù adv.

    1. iti po zlu (propasti, propadati) andare in rovina, andare a male, andare perduto, perdersi, morire:
    zaradi suše bo šla letina po zlu a causa della siccità andrà perduto il raccolto
    zaradi neopravičenih izostankov gre po zlu na tisoče delovnih dni per via dell'assenteismo si perdono migliaia di giornate lavorative
    v vojni gre po zlu veliko ljudi nella guerra muore molta gente

    2. (izjaloviti se) fallire, non riuscire:
    načrti so šli po zlu i piani sono falliti
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • pozòr (-ôra)

    A) m voj.
    stati v pozor, postaviti se v pozor stare, mettersi sull'attenti

    B) pozòr inter. attenti!; attenzione; all'erta; occhio:
    pozor, hud pes attenti al cane
    film. pozor! snemanje! ciac! si gira!
  • práh (-ú) m polvere; pejor. polverone; agr. polvere:
    brisati prah spolverare
    otresti si prah z obleke scuotersi la polvere di dosso
    zmleti v prah ridurre in polvere (tudi pren.)
    brisalec prahu spolveratore
    kakavov prah polvere di cacao
    premogovni prah polvere di carbone
    jajca v prahu uova in polvere
    geol. kozmični prah polvere cosmica
    mleko v prahu latte in polvere
    sladkor v prahu zucchero a velo
    sesuti se v prah fallire
    spremeniti v prah in pepel mettere a ferro e fuoco
    ležati v prahu giacere nella polvere
    dvigniti mnogo prahu sollevare un gran polverone
    bibl. prah si in v prah se povrneš sei polvere e polvere ritornerai
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • prebíjati (-am) | prebíti (-íjem)

    A) imperf., perf.

    1. perforare; sfondare; travolgere:
    prebiti zid aprire una breccia nel muro
    voda prebija nasipe l'acqua travolge gli argini

    2. voj. sfondare, rovesciare, rompere:
    prebiti fronto, blokado rompere il fronte, il blocco
    prebiti sovražnikovo obrambo travolgere le difese nemiche

    3. (pretepsti) bastonare, picchiare, pestare:
    prebil ga je do krvi lo ha pestato a sangue

    B) prebíjati se (-am se) | prebíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. prebiti se skozi, do aprirsi un varco, avanzare (a fatica); penetrare lentamente, faticosamente:
    prebiti se skozi goščavo aprirsi un varco nel folto della foresta

    2. tirare avanti, campare, stentare:
    spoznala sta se, ko se je še prebijal si sono conosciuti quando lui ancora lottava per sfondare
    prebijati se z bedno plačo campare, sbarcare il lunario con una paga miserabile

    3. prebíti se (na površje) manifestarsi, affacciarsi
  • precisamente avv.

    1. natančno

    2. prav, ravno:
    volevi me? - precisamente! si iskal mene? - prav tebe!
  • pred prep.

    I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)

    1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
    stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
    položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
    pred zoro innanzi l'alba

    2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
    postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole

    II. (z orodnikom)

    1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
    čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
    stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
    pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia

    2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
    zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania

    3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
    vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
    pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami

    4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
    Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
    zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava

    5. (izraža pričakovano) davanti a:
    lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te

    6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
    zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
    skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
    imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
    avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
    pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
    biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
    pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
    ekst. pred očmi sottocchio
    imeti pred očmi avere sottocchio
    pred smrtjo in extremis
    ure pred svitom ore antelucane
  • predáleč adv. troppo lontano:
    pren. gnati stvar predaleč gonfiare, esagerare una questione
    iti z zahtevami predaleč portare le richieste all'estremo, essere esagerato nelle richieste
    po nazorih biti si predaleč narazen trovarsi ai poli diametralmente opposti nelle idee
  • predestinare v. tr. (pres. predestino)

    1. relig. predestinirati; vnaprej določiti, določevati

    2. ekst. vnaprej določiti, poklicati:
    si crede predestinato a grandi imprese čuti se poklicanega za velika dejanja
  • predhóden (-dna -o) adj. precedente; antecedente, anteriore; previo; precostituito:
    jur. predhoden dokaz prova precostituita
    potrdilo izdajamo ob predhodnji prošnji na kolkovanem obrazcu il certificato si rilascia previa domanda su carta da bollo
    po predhodnem dogovoru previo consenso
    predhodni dogodek antecedente, antefatto
    predhodni prikaz prefigurazione
    predhodno sporočilo preavviso
  • predpostáviti (-im) | predpostávljati (-am) perf., imperf.

    1. (pre)supporre, assumere, immaginare; congetturare; prevedere:
    v civiliziranih deželah se predpostavlja, da je obtoženec nedolžen nei paesi civili si assume che l'imputato è innocente
    predpostaviti potek dogodkov prevedere il corso degli avvenimenti
    predpostavimo, da ammesso che, mettiamo il caso che, supponiamo che, mettiamo che

    2. (dati prednost) preporre, anteporre:
    predpostavljati delo zabavi anteporre il lavoro allo svago
  • predstáviti (-im) | predstávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. presentare, fare le presentazioni:
    predstaviti prijatelja staršem presentare un amico ai genitori

    2. presentare, rappresentare, illustrare, esibire, raffigurare:
    slike predstavljajo prizore iz življenja Janeza Krstnika i quadri raffigurano scene della vita del Battista
    predstaviti nov tip avtomobila presentare, lanciare un nuovo modello di automobile
    on predstavlja zmernejše krilo stranke rappresenta l'ala moderata del partito

    B) predstáviti se (-im se) | predstávljati se (-am se) perf., imperf. refl. presentarsi:
    predstaviti se občinstvu presentarsi al pubblico

    C) predstáviti si (-im si) | predstavljati si (-am si) perf., imperf. refl. immaginarsi, figurarsi:
    predstavljajmo si, kaj bi to pomenilo za nas immaginiamoci cosa ciò significherebbe per noi
  • prēgio m (pl. -gi)

    1. vrednost, kvaliteta, odlika:
    valutare con obiettività i pregi e i difetti nepristransko presoditi odlike in pomanjkljivosti

    2. čast, sloves:
    avere gran pregio biti visoko čislan
    farsi pregio di qcs. biti s čim počaščen
    salire in pregio pridobiti si sloves
    tenere in pregio ceniti, čislati
  • pregnáti (-žênem)

    A) perf.

    1. esiliare; confinare; deportare; proscrivere, relegare; mettere al bando; confinare, mandare al confino:
    pregnati v taborišče deportare nei campi di concentramento

    2. (spoditi) cacciare, ricacciare; scacciare, dissipare:
    pregnati oblake scacciare le nubi
    pregnati okupatorja ricacciare l'invasore
    pregnati skrbi scacciare le preoccupazioni

    3. (prepoditi iz skrivališča) stanare, snidare; sloggiare

    4. (z gonjenjem izmučiti) estenuare, abbattere, accasciare; pren.
    pregnati dolgčas, pregnati (si) čas ammazzare il tempo, la noia
    pren. pregnati koga iz srca dimenticare qcn.

    B) pregnáti se (-žênem se) perf. refl. sfiancarsi, ammazzarsi (di lavoro)
  • pregnojíti (-ím)

    A) perf. agr. concimare troppo; concimare

    B) pregnojíti se (-ím se) perf. refl. med.

    1. suppurare

    2. perforarsi:
    tur se je pregnojil l'ascesso si è perforato