determinazione f
1. določitev, določanje; odrejanje:
la determinazione del senso di una parola določanje pomena besede
2. odločitev; odlok:
una determinazione affrettata prenagljena odločitev
3. odločnost; namera:
compiere un atto con fredda determinazione izvršiti dejanje s trdno odločnostjo
Zadetki iskanja
- detrarre* v. tr. (pres. detraggo)
1. odtegniti, odtegovati; odbiti:
detrarre la tara dal peso lordo odbiti taro od bruto teže
2. redko očrniti, obrekovati - devastare v. tr. (pres. devasto)
1. razdejati; opustošiti; uničiti, uničevati:
l'uragano ha devastato la costa neurje je opustošilo obalo
la grandine devastò il raccolto toča je uničila pridelek
2. porušiti:
l'esplosione ha devastato la casa eksplozija je porušila hišo
3. iznakaziti:
viso devastato dalla malattia obraz, ki ga je iznakazila bolezen - devêti (-a -o) numer. nono; nove:
deveti januar nove gennaio
ob deveti uri alle nove
gre v deveto leto sta per compiere nove anni
deveti del celote la nona parte del tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti deveta briga non importare niente, essere l'ultima ruota del carro
deveta dežela il paese di Bengodi
pren. šalj. biti že zdavnaj za deveto goro dileguarsi senza lasciar traccia alcuna
deveta lepota la fossetta del mento
pren. biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
pren. kovati koga v deveta nebesa portare qcn. alle stelle
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina - devíca (-e) f vergine; astr. Vergine;
stara devica zitella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. devica Marija Vergine (Maria)
hist. železna devica vergine di Norimberga
hist. Devica Orleanska la pulzella di Orleans - devíštvo (-a) n verginità, stato verginale:
izgubiti devištvo perdere la verginità - devíza (-e) f knjiž. (geslo) parola d'ordine; motto, slogan:
naša deviza je: zmagati za vsako ceno la nostra parola d'ordine è: vincere ad ogni costo - devōlvere* v. tr. (pres. devōlvo) pravo prenesti; (demandare) predati, predajati:
devolvere la controversia al tribunale superiore predati spor višjemu sodišču; dajati; nameniti:
devolvere una somma in beneficenza nameniti znesek v dobrodelne namene - dezavuírati (-am) perf., imperf. knjiž. negare, confutare, contraddire, ritrattare; rinnegare; non riconoscere, disconoscere:
dezavuirati trditve confutare certe affermazioni
nova vlada je dezavuirala prejšnjo politiko il nuovo governo ha rinnegato la politica precedente - dèž (-ja) m
1. pioggia:
dež curkoma lije piove a dirotto
dež pada, rosi piove, pioviggina
dež je ponehal ha smesso di piovere
pog. dež gre piove
dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
stati na dežju stare sotto la pioggia
pren. govoriti ko dež parlare fitto
pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
pripravljati se na dež stare per piovere
pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
droben dež pioggerellina
gost dež pioggia fitta
2. pren.
dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco
3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
meteorski dež pioggia di stelle cadenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
kem. kisli dež pioggia acida
agr. umetni dež pioggia artificiale
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere - di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami - diagnóza (-e) f
1. med. diagnosi:
narediti, postaviti diagnozo fare, formulare la diagnosi
napačna, pravilna diagnoza diagnosi errata, esatta
2. ekst. diagnosi - diapason m
1. glasba diapazon; pren. višek:
la lite giunse al diapason prepir je dosegel višek
2. glasba glasbene vilice - diavolo
A) m (f -la, -lessa)
1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup
2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico
3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik
4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?
5. igre škis (pri taroku)
6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši
B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!
C) avv.
1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege
2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki - diciassētte agg.; m sedemnajst:
venerdì diciassette ekst. petek trinajstega (nesrečen dan)
la rivoluzione russa del '17 ruska revolucija sedemnajstega leta - dicitura f
1. izražanje:
dicitura chiara jasno izražanje
2. besedilo, napis:
un cartello con la dicitura »Vietato Fumare« tabla z napisom: »Prepovedano kaditi« - didiētro
A) avv. ➞ dietro
B) agg. invar. (posteriore) zadnji:
la ruota didietro zadnje kolo
C) m
1. zadnji del
2. pog. zadnjica - diētro
A) avv. zadaj
B) prep.
1. za:
tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar
2. za, po:
le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo
3. pisarn. na podlagi; ob; po:
dietro domanda na podlagi prošnje
dietro pagamento po plačilu
dietro consegna po povzetju - dietrōlogo m (f -ga; m pl. -gi) publ., iron. (chi pratica la dietrologia) kdor je obseden z zakulisarstvom; kdor vidi povsod same spletke
- difesa f
1. obramba, zaščita:
accorrere in difesa di qcn. priskočiti komu na pomoč
prendere le difese di qcn. koga braniti, zagovarjati, opravičevati
2. pravo obramba:
legittima difesa legitimna nujna obramba, silobran
la parola alla difesa! besedo ima obramba
3. voj. obramba:
difesa antiaerea protiletalska obramba
4. šport obramba, obrambna vrsta