Franja

Zadetki iskanja

  • pēggio

    A) avv.

    1. slabše; manj zadovoljivo; manj primerno:
    andare di male in peggio stalno se slabšati
    cambiare in peggio poslabšati se
    peggio di così non potrebbe essere, peggio di così si crepa! slabše ne bi moglo biti

    2. slabše, manj jasno, manj razločno

    3. manj

    B) agg. invar.

    1. slabši; najslabši (z glagoli essere, parere ipd.):
    lei è mille volte peggio del marito ona je tisočkrat slabša od moža
    è la peggio cosa che tu possa fare to je najslabše, kar lahko storiš

    2. manj primeren, manj ugoden:
    peggio che mai slabše kot kadar koli
    peggio per me, per te, per lui tem slabše zame, zate, zanj
    fare di peggio storiti, napraviti kaj slabšega

    C) m invar. najslabše; najhujše; najmanj ugodno; zelo slabo:
    le cose vanno per il peggio stvari gredo zelo slabo

    Č) f invar. najslabše, najhujše:
    alla meno peggio v najhujšem primeru; površno, za silo
    avere la peggio podleči, biti premagan
  • peljáti (péljem)

    A) imperf.

    1. trasportare, portare, condurre:
    peljati v avtomobilu, na vozu portare in auto, trasportare col carro

    2. portare, condurre, guidare, accompagnare:
    peljati krave na pašo condurre le mucche al pascolo, (na planinsko pašo) estivare
    peljati avtomobil k mehaniku portare l'automobile dal meccanico
    peljati otroke na sprehod portare i bambini a spasso
    peljati na izlet, na ples, v gledališče portare in gita, a ballare, a teatro
    peljati koga pod roko portare uno sotto braccio
    peljati konja za uzdo condurre il cavallo con la cavezza

    3. essere diretto; aer. volare:
    letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko su questo percorso l'aereo vola due volte la settimana

    4. (imeti določeno smer) portare, condurre; mettere:
    vrata peljejo v klet la porta conduce in cantina
    steza pelje na polja il sentiero mette nei campi
    pojdi, kamor te srce pelje va' dove ti porta il cuore
    pren. to nikamor ne pelje così non si conclude niente

    B) peljáti se (péljem se) imperf. refl. andare, viaggiare (in); prendere:
    peljati se z vlakom andare, viaggiare in treno, col treno; prendere il treno
  • pēlle f

    1. koža; polt:
    avere la pelle dura pren. imeti debelo kožo
    avere la pelle d'oca imeti kurjo polt
    a fior di pelle na površini, površinsko
    avere i nervi a fior di pelle pren. biti skrajno napet
    essere pelle e ossa biti sama kost in koža
    fare la pelle lustra pren. rediti se
    non essere più nella pelle pren. biti ves iz sebe (od veselja, nestrpnosti ipd.)
    non voler essere nella pelle di qcn. pren. ne želeti biti v koži koga

    2. ekst. lupina, koža:
    levare la pelle olupiti

    3. (živalska) koža; strojena koža, usnje:
    borsa di pelle usnjena torba
    scarpe di pelle lucida lakirani čevlji
    pelle da tamburo pren. brezobzirnež, brezvestnež

    4. skorja; vrhnja plast, površina:
    la pelle del muro površina zidu
    pelle di diavolo tekstil groba bombaževina
    pelle di seta tekstil groba svilena tkanina
    pelle d'uovo tekstil fini muslin
    dare la prima pelle prvič pobeliti, pobarvati ipd.
    in pelle pren. na površini
    pelle pelle pren. površno

    5. pren. življenje:
    amici per la pelle neločljivi prijatelji, prijatelji z dušo in telesom
    far la pelle (a) ubiti koga
    giocare sulla pelle di qcn. igrati se z življenjem nekoga
    lasciarci la pelle umreti
    riportare la pelle a casa, salvare la pelle rešiti si kožo, življenje
  • pena f

    1. kazen:
    pena capitale, pena di morte smrtna kazen
    pena detetentiva zaporna kazen
    pena disciplinare disciplinska kazen
    pena pecuniaria denarna kazen
    infliggere una pena naložiti kazen

    2. relig. kazen, muka:
    le pene dell'inferno peklenske muke

    3. ekst. kazen:
    a pena di, sotto pena di pod grožnjo kazni
    sotto pena di morte pod grožnjo smrtne kazni

    4. ekst. muka, bolečina:
    soffrire le pene dell'inferno pren. trpeti, prenašati neznosne muke, bolečine

    5. skrb; usmiljenje:
    anima in pena nemirna duša
    essere in pena (per) skrbeti, biti v skrbeh za
    far pena smiliti se

    6. muka, trud:
    darsi, prendersi pena potruditi se, prizadevati si
    valere, non valere la pena splačati, ne splačati se
    a gran pena, a mala pena komaj
  • pennēllo1 m

    1. čopič:
    pennello da imbianchino, da pittore pleskarski, slikarski čopič
    pennello per la barba ščetka za britje
    pennello per le labbra kozmet. ščetkica za ustnice
    a pennello odlično, mojstrsko:
    il vestito va a pennello obleka je kot ulita
    le scarpe calzano a pennello čevlji so kot po meri
    somigliarsi a pennello biti si na las podoben

    2. hidravl. škarpa, obrežni zid

    3. fiz. snop:
    pennello elettronico elektronski snop, elektronski žarek
  • pensierino m

    1. pomanjš. od ➞ pensiero:
    fare un pensierino su qcs., farci un pensierino kaj si zaželeti

    2. pog. pozornost, ljubeznivost

    3. šol. (osnovnošolski) prosti spis
  • pentola f

    1. lonec:
    pentola a pressione ekonom lonec
    avere la pentola al fuoco pren. biti preskrbljen
    fare la pentola a due mani dati roke na bok
    qualcosa bolle in pentola pren. nekaj se kuha
    sapere che cosa bolle in pentola vedeti, kaj se pripravlja

    2. (poln) lonec:
    bollire come una pentola di fagioli pren. kar naprej žebrati
    cavare gli occhi dalla pentola prilastiti si najboljši del česa
    PREGOVORI: il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan
  • per prep.

    1. skozi; po:
    passando per Gorizia na poti skozi Gorico
    passare per il cervello šiniti skozi možgane
    entrare per la finestra vstopiti skozi okno
    cadere per le scale pasti po stopnicah

    2. v, proti (smer); pren. do:
    partire per Roma odpotovati v Rim
    avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
    sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

    3. (za izražanje časovnih odnosov)
    non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
    per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
    lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
    ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

    4. s, z; po (za izražanje sredstva):
    ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
    posta per via aerea zračna pošta

    5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    gridare per il dolore vpiti od bolečin

    6. za, po (za izražanje namena):
    andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
    fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
    sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
    votare per un partito glasovati za neko stranko
    tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

    7. (za izražanje načina)
    fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
    chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
    andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
    raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
    menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

    8. (za izražanje cene, vrednosti)
    l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
    l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
    il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
    non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

    9. (za izražanje mere, razsežnosti)
    il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

    10. (za izražanje omejitve)
    è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
    per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
    per questa volta vada to pot naj bo

    11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
    entrare uno per uno vstopati eden po eden
    la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
    due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
    dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

    12. (za izražanje krivde in kazni)
    processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
    è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

    13. (v predikativni rabi)
    prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
    avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

    14. (v medmetni rabi)
    per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
    per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

    15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
    l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
    l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

    16.
    essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
    stare per partire nameravati odpotovati

    17. (v raznih prislovnih izrazih)
    per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
    per di più vrh vsega
    per caso slučajno
    per contro nasprotno
    per l'appunto točno, prav tako
    per tempo zgodaj, pravočasno
  • pera f

    1. hruška (sad):
    cascare come una pera cotta, matura pasti kot zrela hruška; pren. hitro se zaljubiti
    non valere una pera cotta pren. ne biti vreden piškavega oreha

    2. šalj. glava:
    grattarsi la pera počohati se po glavi

    3. pren. pog. (v pridevni ali prislovni rabi): zanič, brez repa in glave, brezzvezen:
    lavoro a pera zanič delo
    parlare a pera govoriti brez repa in glave

    4. pren. žarg. doza mamila, heroina:
    farsi una pera vbrizgati si dozo heroina
  • perché

    A) avv. (v vprašalnih stavkih) zakaj:
    perché non rispondi? zakaj ne odgovoriš?

    B) cong. (zato) ker; (zato) da

    C) m invar. zakaj, vprašanje; vzrok, razlog; namen:
    non si possono spiegare tutti i perché della vita ni moč razložiti vseh vprašanj v življenju
  • pērdere*

    A) v. tr. (pres. pērdo)

    1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
    perdere l'impiego izgubiti službo
    perdere la stima biti ob dober glas
    il radiatore perde acqua radiator pušča
    perdere la bussola pren. izgubiti glavo

    2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
    il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
    perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost

    3. zamuditi, zamujati:
    perdere il treno zamuditi na vlak

    4. biti premagan, poražen:
    perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
    perdere la partita biti premagan
    è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša

    5.
    a perdere trgov. za enkratno uporabo
    vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo

    6. pogubiti:
    perdere l'anima pogubiti dušo

    B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)

    1.
    perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum

    2. zgubiti, zgubljati se:
    il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
    perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
    perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
    perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti
  • pericolo m

    1. nevarnost:
    essere in pericolo, correre pericolo (di) biti v nevarnosti
    pericolo pubblico stanje splošne nevarnosti; ekst. državni sovražnik

    2. pog. možnost, verjetnost:
    non c'è pericolo che dica di sì ni verjetno, da bo pritrdil, pristal
  • persuasivo agg. prepričevalen, prepričljiv:
    usare mezzi persuasivi iron. pomagati si s prepričljivimi sredstvi
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
    rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
    rel. veliki petek Venerdí Santo
    črni petek un giorno infausto
    petek in svetek tutti i santi giorni
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte
  • péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti

    1. cantare:
    peti kot slavček cantare come l'usignolo
    peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
    peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
    peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista

    2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
    peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole

    3. pren. dire, raccontare

    4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
    črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli

    5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
    zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
    pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
    o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
    peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
    peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
    rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
    slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria
  • pētto m

    1. prsi:
    allargare il petto globoko dihati; pren. oddahniti si
    battersi il petto pren. obžalovati zmoto, kesati se
    mettersi una mano sul petto dati roko na srce
    prendere qcs. di petto česa se odločno lotiti
    avere il bambino al petto dojiti otroka
    a petto di, a petto a v primerjavi s

    2. prsi (živalske):
    petto di pollo, di tacchino piščančje, puranove prsi

    3. ekst. prsi:
    attacco di petto srčni napad
    malato di petto jetičnik
    do di petto glasba visoki c

    4. pren. prsi, srce:
    prendersi a petto qcn. poskrbeti (za) (tudi iron.)

    5.
    giacca a doppio petto obl. dvovrstni suknjič

    6. hidravl. škarpa nasipa, jeza
  • piacere*1 v. intr. (pres. piaccio)

    1. ugajati, biti všeč:
    una ragazza che mi piace deklica, ki mi je všeč
    mi piacerebbe prendere una vacanza rad bi si vzel dopust

    2. biti prav; knjižno odločiti, hoteti:
    fa' pure come ti piace stori, kakor ti je prav
    piacesse, piaccia a Dio che... ko bi le bila volja božja, da...
  • piēde m

    1. noga (človeška); taca
    collo del piede nart
    la pianta del piede podplat
    piede piatto med. ploska noga
    si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
    un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave

    2. ekst. pren.:
    andare a piedi iti peš
    ai piedi del monte pod hribom
    a piede libero na prostosti
    battere i piedi cepetati z nogami
    da capo a piedi od glave do peta
    fatto coi piedi narejen zanič, površno
    in piedi na nogah, pokonci
    levarsi dai piedi spraviti se spod nog
    mettere, prendere piede zakoreniniti se
    puntare i piedi upreti, upirati se
    tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih

    3. noga, spodnji del:
    i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
    piede del fusto spodnji del debla
    piede del fungo gobji kocen

    4. pren. stanje, pogoj, osnova:
    porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
    essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)

    5. čevelj (mera)

    6. lit. stopica
  • pijáča (-e) f

    1. bevanda:
    mrzle, tople pijače bevande fredde, calde
    osvežilna pijača bevanda rinfrescante
    zdravilna pijača bevanda medicinale, bevanda medicamentosa, pozione
    krepčilna pijača bevanda ristoratrice, ristorativa, tonificante
    alkoholna, brezalkoholna pijača alcolico, analcolico
    žgana pijača alcolico, distillato
    naročiti pijačo ordinare da bere

    2. pren. alcolico

    3. il bere:
    pijača ga bo uničila si rovina a furia di bere
    vdajati se pijači darsi al bere
    pijača mu je šla v noge, mu je zlezla v glavo è così ubriaco, da non poter muoversi, il bere gli ha dato alla testa