Franja

Zadetki iskanja

  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • padretērno m (pl. -ni)

    1. relig. Bog

    2. pren. važna, vplivna oseba; bog:
    si crede un padreterno ima se za malega boga
  • padrone m (f -na)

    1. gospodar:
    padrone di casa hišni gospodar
    salutare il padrone, la padrona di casa posloviti se
    padrone del vapore šalj. veleindustrialec

    2. delodajalec, podjetnik:
    cercar padrone iskati službo
    non aver padrone, padroni biti prost, neodvisen
    padrone di bottega šef (v odnosu do podrejenih)

    3. (absolutni) gospodar, vladar:
    credersi padrone del mondo pren. domišljati si bogvekaj
    essere padrone in casa propria biti gospodar v lastni hiši
    farla da padrone obnašati se kot gospodar
    sei padrone di andare o di restare lahko greš ali ostaneš, kot ti je ljubo
    essere padrone di una materia pren. dobro obvladati snov
    PREGOVORI: l'occhio del padrone ingrassa il cavallo preg. gospodarjeve oči konja redijo
  • paláča (-e) f palazzo; (v Benetkah) ca':
    doževa palača palazzo ducale, del Doge
    palača Venier ca' Venier
    kraljeva palača reggia
    vladna palača palazzo del governo
    občinska palača (hiša) palazzo di città, palazzo comunale, municipio
    palača OZN Palazzo dell'ONU, Palazzo di vetro
    PREGOVORI:
    zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
  • palese agg. odkrit, očiten, jasen:
    essere in palese contraddizione biti si v očitnem protislovju
    rendere palese odkriti
  • pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
    poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
    biti ob pamet perdere la testa
    imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
    pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
    biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
    ne priti (komu)
    niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
    soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
    zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
    spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
    biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
    učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
    govoriti na pamet parlare a braccio
    kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
    česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
    zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
    po moji pameti secondo me, a mio avviso
    imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
    zdrava pamet (comune) buon senso
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    PREGOVORI:
    pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza
  • papír (-ja) m

    1. carta:
    mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
    pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
    čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
    zaviti v papir incartare
    vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
    pola, rizma papirja foglio, risma di carta
    cigaretni papir cartina da sigarette
    filtrirni papir cartina da filtro
    fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
    karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
    kolkovani papir carta bollata
    papir za pivnike carta assorbente
    pisarniški papir carta da scrivere
    pisemski papir carta da lettere
    risalni papir carta da disegno
    toaletni papir carta igienica
    biblijski papir carta bibbia
    brezlesni papir carta senza legno
    časopisni papir carta da giornale
    izolirni papir carta isolante
    japonski (svileni) papir carta di riso
    konceptni papir carta da brutta copia
    krep papir carta crespata
    kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
    milimetrski papir carta millimetrata
    notni papir carta da musica
    oljnati papir carta oleata
    pavs papir carta lucida
    recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
    smirkov papir carta smerigliata
    staniol papir carta stagnola
    stekleni papir carta vetrata
    svileni papir carta velina

    2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
    brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
    vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
    obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

    3. šport. peso minimosca
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    papir vse prenese la carta si lascia scrivere
    pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
    vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
    obstajati le na papirju esserci solo sulla carta
  • paragone m

    1. primera, primerjava; primer:
    paragone calzante ustrezna primerjava
    termini del paragone elementa primerjave
    in paragone di, a paragone di v primeri s
    mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
    non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
    portare un paragone navesti primer

    2. kem.
    oro di fine paragone fino zlato
    pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
    PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • paraōcchi m plašnice:
    avere i paraocchi pren. zatiskati si oči
    procedere con i paraocchi pren. kaj delati ne oziraje se na druge
  • pareggio m (pl. -gi)

    1. izravnava:
    il bilancio si è chiuso in pareggio zaključna bilanca je izravnana

    2. šport izenačenje
  • pari1

    A) agg.

    1. enak; enakovreden; podoben:
    avere pari diritti e doveri imeti enake pravice in dolžnosti
    essere pari di, in biti enak po
    di pari passo pren. istočasno

    2. raven, zravnan:
    superficie pari ravna površina
    a piè pari sonožno; pren. popolnoma

    3. igre enak, izenačen:
    la partita è pari igra je izenačena
    essere pari biti si bot
    far pari e patta odigrati neodločeno
    conti pari poravnani računi

    4. pren.
    essere pari a biti kos čemu

    5. mat. paren, sod

    6.
    alla pari (au-pair):
    lavorare alla pari delati za hrano in stanovanje

    B) avv. enako:
    pari pari dobesedno; pog. takoj
    il compito è copiato pari pari naloga je prepisana dobesedno

    C) m, f vrstnik, vrstnica:
    un nostro pari naš vrstnik
    trattare da pari a pari ravnati kot enak z enakim
    da par suo kot se mu spodobi
    senza pari brez primere

    Č) m enakost:
    essere in pari biti enak, izravnan
    rendere pari a pari vrniti milo za drago
    a un pari enako, istočasno
    del pari prav tako
    al pari di kakor, kot
    in pari na istem nivoju:
    mettersi in pari coi programmi pren. uskladiti programe
  • parlare

    A) v. tr. (pres. parlo)

    1. govoriti:
    parlare piano govoriti počasi
    parlare forte govoriti glasno
    parlare a voce bassa govoriti potiho
    parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
    parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
    parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
    con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
    parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
    parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
    parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
    parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
    questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
    generalmente parlando na splošno

    2. spregovoriti; priznavati:
    l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

    3.
    parlare a, con govoriti komu, s kom:
    parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
    parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
    parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

    4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
    parlare a favore di govoriti komu v prid
    parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
    parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

    5. govoriti, razpravljati:
    parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
    far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
    parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

    6. govoriti, prikazati:
    l'articolo parla di članek govori o

    7. pren.
    parlare a gesti govoriti s kretnjami
    i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
    parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

    B) v. tr. govoriti (jezik):
    parlare più lingue govoriti več jezikov
    parlare francese govoriti francosko
    parla un inglese perfetto odlično govori angleško
    parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

    C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

    1. govoriti (s kom)

    2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

    3. pog. ljubimkati

    Č) m govor, govorjenje
  • parte f

    1. del:
    essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
    far parte di qcs. biti del česa; biti član
    farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
    prendere parte a udeležiti se (česa)
    prendere parte al dolore pren. sočustvovati
    prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
    mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
    a parte posebej, ne glede na
    in parte delno
    parte... parte... deloma... deloma...

    2. del (pri živih bitjih):
    la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
    parti vergognose spolovila
    parti basse pog. šalj. zadnja plat

    3. dežela, pokrajina, predel, konec:
    dalle parti di blizu, pri
    dalle nostre parti pri nas
    da queste parti tod
    da ogni parte od vsepovsod
    in ogni parte povsod
    da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

    4. stran:
    la parte destra, sinistra desna, leva stran
    passare da parte a parte skozinskoz prebosti
    da una parte z ene strani (tudi pren.):
    da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
    d'altra parte pren. sicer
    da parte ob strani:
    starsene da parte držati se ob strani
    da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
    da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
    cugino per parte di madre bratranec po materini strani

    5. stran, smer:
    da che parte vieni? od kod prihajaš?
    dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
    da un anno a questa parte že leto dni

    6. del, predel, področje:
    la parte meridionale del paese južni del dežele

    7. del, količina:
    la maggior parte večina, večji del

    8. stranka:
    lotte di parte strankarske zdrahe
    spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
    stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
    essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
    non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

    9. pravo stranka:
    le parti di un contratto pogodbeni stranki
    le parti in causa nasprotni stranki
    parte civile tožeča stranka
    parte lesa prizadeta stranka
    essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
    essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

    10. vojskujoča se stran

    11. del, delež (ki komu pripada):
    parte degli utili del dobička
    fare le parti razdeliti vsakemu del
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
    da parte, per parte mia z moje strani

    12. gled. vloga:
    fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
    fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
    supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

    13. glasba odlomek; glas

    14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
    fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
    fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
    fare la parte della vittima delati se žrtev
  • passaggio m (pl. -gi)

    1. prehod, prehajanje; mimohod; promet:
    il passaggio del corteo mimohod sprevoda
    un intenso passaggio di automobili živahen avtomobilski promet
    il passaggio dell'uomo sulla terra pren. človeško življenje

    2.
    di passaggio agg., avv.
    cliente di passaggio prehodni gost
    vedere una città di passaggio ogledati si mesto mimogrede, bežno

    3. prehod; ožina:
    passaggio pedonale prehod za pešce
    passaggio a livello železn. železniški prehod

    4. avto (zastonjska) vožnja:
    dare, offrire un passaggio (a) peljati koga (z avtom pasaža)

    5. pren. prehod, prehajanje; sprememba, spreminjanje

    6. lit. pasaža, odlomek

    7. glasba pasaža

    8. šport podaja, predložek

    9. alpin. pasaža
  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • passivante agg.

    1. kem. ki pasivira

    2. jezik ki daje pasivni pomen:
    si passivante brezosebno-pasivni členek
  • passo2 m

    1. prehod:
    barca da passo brod
    uccelli di passo ptice selivke
    aprirsi il passo tra la gente utreti si pot med ljudmi
    cedere il passo dati komu prednost

    2. prehod (kraj, prostor):
    ingombrare il passo ovirati prehod
    passo carraio, carrabile dostop (na javno cesto)

    3. prelaz
  • pásti (pásem)

    A) imperf. tr. intr. pascolare, pascere:
    pasti koze, krave, ovce pascolare le capre, le mucche, le pecore
    pasti v planinah monticare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pasti dolgčas provare noia, essere annoiati
    pasti jezo essere arrabbiati, incavolati
    saj nisva skupaj krav pasla non siamo mica in confidenza
    pog. ko sem še krave pasel quand'ero ancora piccolo
    kravice pasti stare proni
    lenobo pasti battere la fiacca, oziare, poltrire
    pasti mulo tenere il muso
    pasti oči pascere gli occhi su
    pasti radovednost, zijala curiosare
    pasti si trebuh mangiare, rimpinzarsi

    B) pásti se (pásem se) imperf. refl. pascolare:
    pasti se v planinah monticare, alpeggiare
    krave se pasejo le mucche pascolano
  • patta2 f igre neodločen izid; remi; pat:
    far pari e patta pren. poravnati račune, biti si bot
  • pēcora f

    1. zool. ovca (Ovis aries)

    2. pren.
    pecora bianca srečnež, privilegiranec
    pecora nera črna ovca
    conoscere le proprie pecore pren. dobro vedeti, s kom imaš opravka

    3. pren. ovca; pohlevnež:
    non fare la pecora! ne bodi šleva!
    PREGOVORI: chi pecora si fa, il lupo se la mangia preg. če se boš obnašal kot ovca, te bo požrl volk