Franja

Zadetki iskanja

  • pribrísati (-bríšem) perf. pribrisati jo accorrere, venire di corsa
  • primáhati (-am) perf.
    primahati jo venire
  • pripeljáti (-péljem)

    A) perf.

    1. portare:
    pripeljati potnike, tovore portare passeggeri, carichi

    2. intr. arrivare, giungere; ekst. sboccare:
    na postajo je pripeljal vlak il treno è arrivato alla stazione
    ljudsko nezadovoljstvo je pripeljalo do ostrih demonstracij il malcontento popolare sboccò in violente dimostrazioni

    3. portare, condurre:
    pripeljati učence na ogled muzeja portare gli scolari a visitare il museo
    pripeljati v revščino condurre alla miseria
    pripeljati v brezupen položaj portare in una situazione senza via d'uscita

    4.
    pripeljati jo (klofuto) mollare un ceffone

    B) pripeljáti se (-péljem se) perf. refl. arrivare, venire:
    pripeljati se z avtobusom, z vlakom venire con la corriera, in treno
  • prisékati (-am) | prisekávati (-am) perf., imperf.

    1. (s)mozzare, scapezzare, troncare:
    gozd. prisekati drevo spalcare l'albero
    vet. prisekati rep (psu) scodare (il cane)

    2. pog. pren.
    prisekati jo accorrere, piombare
  • prismodaríja (-e)

    A) f sciocchezza, stupidaggine, balordaggine

    B) inter. sciocchezza; macché:
    praviš, da jo je zapustil, prismodarija! dici che lui l'ha lasciata: sciocchezze!
  • pulito

    A) agg.

    1. čist:
    biancheria pulita čisto perilo
    fare piazza pulita pren. popolnoma počistiti, pospraviti, pomesti

    2. urejen, negovan

    3. čist, pošten, spodoben, fair, korekten:
    affare poco pulito nečeden posel
    gioco pulito fair igra:
    avere la coscienza pulita imeti čisto vest
    farla pulita elipt. poceni jo odnesti

    4. pren. pog. suh:
    la spesa mi ha lasciato pulito pulito nakup me je popolnoma osušil, obubožal

    5. ekst. čist (ki ne onesnažuje)

    B) m čisto:
    camminare sul pulito hoditi po čistem
  • raccomandare

    A) v. tr. (pres. raccomando)

    1. priporočiti, priporočati:
    raccomandare l'anima a Dio pren. umirati, biti na smrtni postelji

    2. pritrditi (na), privezati, privezovati

    3. priporočiti, priporočati; zabičati (tudi absol.):
    non parlare, mi raccomando! nobenega govorjenja, lepo prosim!

    B) ➞ raccomandarsi v. rifl. (pres. mi raccomando) priporočiti, priporočati se; rotiti:
    raccomandarsi alle proprie gambe popihati jo
    raccomandarsi da sé ne potrebovati priporočil
    raccomandarsi al buon senso računati na trezno presojo
  • ràd (ráda -o) adj.

    1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
    ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri

    2. rad bi (izraža željo osebka):
    rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
    domov bi rad vorrei andare a casa

    3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
    otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
    na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere

    4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
    rada pleše le piace ballare
    zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
    kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso

    5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
    to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
    pog. rada se gledata i due si vogliono bene
    pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
    pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé
  • rdečíca (-e) f

    1. rossore:
    rdečica jo je oblila si fece rossa in viso, arrossì

    2. vet.
    prasičja rdečica fuoco selvatico

    3. fot. (rdeči filter) filtro rosso
  • rézati (réžem) imperf.

    1. tagliare; (na kose) trinciare; (na rezine) affettare:
    rezati kruh tagliare il pane
    rezati meso tagliare, trinciare la carne
    rezati z nožem, s škarjami tagliare col coltello, con le forbici
    ročno, strojno rezati tagliare a mano, meccanicamente
    pren. ladja reže valove la nave taglia le onde

    2. vet. (skapljati) castrare

    3. (boleče se ujedati, zajedati) tagliare:
    verige so ga rezale v zapestje le catene gli tagliavano i polsi
    mraz, ki reže do kosti un freddo pungente, tagliente

    4. pren. (prekinjati določeno stanje) tagliare, rompere:
    kriki režejo tišino urla rompono il silenzio

    5. pren. (biti speljan čez) tagliare:
    proga reže pobočje la linea ferroviaria taglia la costa

    6. pog.
    rezati jo (hitro iti) affrettarsi

    7. (peti, igrati) cantare, suonare:
    glasba je rezala vesele koračnice la banda suonava allegre marce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vino reže il vino è acidulo
    pog. med. rezati koga operare qcn.
    pog. rezati ovinek (z avtom) tagliare la curva
    igre rezati z adutom tagliare con l'atout, con la briscola
    pren. rezati koga ven togliere qcn. dai pasticci
    rezati vino tagliare il vino
    metal. rezati s plamenom tagliare con la fiamma ossidrica
    rezati meglo fendere la nebbia
    med. rezati s skalpelom scalpellare
    šport. rezati žogo colpire la palla d'effetto
  • rotto

    A) agg.

    1. razbit, zlomljen; neuporaben; pren. prebit, zdelan:
    ossa rotte prebite kosti

    2. pren. odporen, vajen, privajen; slabš. vdan:
    rotto alla fatica vajen naporov

    B) m pren.
    farcela, uscirne per il rotto della cuffia komaj, kakor po čudežu jo odnesti

    C)
    rotti pl. drobiž; in nekaj čez:
    diecimila lire e rotti nekaj čez deset tisoč lir
  • salvare

    A) v. tr. (pres. salvo)

    1. rešiti, reševati:
    salvare un naufrago rešiti brodolomca
    salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
    salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
    salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela

    2. obvarovati:
    la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
    salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
    salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
    salvare la porta šport ubraniti gol

    3. nareč. shraniti

    B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)

    1. rešiti, reševati se:
    si salvi chi può! reši se, kdor more!
    salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
    salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti

    2. zateči, zatekati se

    3. zavarovati, zaščititi se pred

    4. relig. odrešiti se, zveličati se
  • sbolognare v. tr. (pres. sbologno)

    1. pog. obesiti, obešati, podtakniti (komu ničvredno stvar)

    2. pren. znebiti se:
    sbolognare un rompiscatole znebiti se nadležneža
    sbolognarsela popihati jo
  • sbucciare

    A) v. tr.

    1. (pres. sbuccio) lupiti
    sbucciarsela pren. pog. odnesti jo, rešiti se nadloge

    2. odrgniti (kožo)

    B) ➞ sbucciarsi v. rifl. (pres. mi sbuccio) leviti se
  • scampare

    A) v. tr. (pres. scampo) rešiti, reševati; uiti:
    Dio ce ne scampi e liberi! Bog nas varuj!
    scamparla, scamparla bella, scamparla per miracolo pren. odnesti jo

    B) v. intr. rešiti se, uiti:
    scampare al naufragio rešiti se po brodolomu
    scampare dalla strage uiti pokolu
    scampare all'estero zateči se v tujino
  • scapolare3

    A) v. tr. (pres. scapolo) pren. pog. uiti (čemu), izogniti, izogibati se (česa)
    scapolarsela popihati jo

    B) v. intr. otresti se; izmakniti, izmikati se:
    scapolare da un impegno izmakniti se obveznosti
  • scherzo m

    1. šala:
    scherzo innocente nedolžna šala
    scherzo di cattivo gusto, scherzo da prete neokusna šala
    scherzo di natura ekst. spaka, spaček
    scherzo di penna zavojček (pri pisavi)
    scherzi d'acqua vodometi
    scherzi di luce svetlobni učinki
    la malattia gli ha fatto un brutto scherzo bolezen mu jo je grdo zagodla
    prendere qcs. in scherzo kaj vzeti kot za šalo
    non saper stare allo scherzo hitro zameriti

    2. pren. šala; malenkost:
    oggi andare in aereo a Sidney è uno scherzo danes potovati z letalom v Sidney je prava šala

    3.
    per scherzo za šalo, ne zares
    nemmeno per scherzo (ischerzo) sploh ne, nikakor

    4. glasba scherzo
  • schiēna f

    1. (anat.) hrbet; križ

    2. pren. hrbet, pleča; grba:
    a forza di schiena garaško, s trdim delom
    filo della schiena hrbtenica
    lavoro di schiena trdo delo, garanje
    avere buona schiena biti močen, krepek
    avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
    colpire alla schiena udariti zahrbtno
    curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
    ho mal di schiena hrbet me boli
    rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
    voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu
  • schifare

    A) v. tr. (pres. schifo) gnusiti se; upreti se, upirati se; prezirati, zaničevati; biti odvraten (komu):
    una compagnia che schifo družba, ki jo preziram
    mi schifa vedere certi film upira se mi gledati nekatere filme

    B) ➞ schifarsi v. rifl. (pres. mi schifo) upirati se, biti odvraten; naveličati se:
    mi sono schifato della carne uprlo se mi je meso
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare