-
pribrísati (-bríšem) perf. pribrisati jo accorrere, venire di corsa
-
primáhati (-am) perf.
primahati jo venire
-
pripeljáti (-péljem)
A) perf.
1. portare:
pripeljati potnike, tovore portare passeggeri, carichi
2. intr. arrivare, giungere; ekst. sboccare:
na postajo je pripeljal vlak il treno è arrivato alla stazione
ljudsko nezadovoljstvo je pripeljalo do ostrih demonstracij il malcontento popolare sboccò in violente dimostrazioni
3. portare, condurre:
pripeljati učence na ogled muzeja portare gli scolari a visitare il museo
pripeljati v revščino condurre alla miseria
pripeljati v brezupen položaj portare in una situazione senza via d'uscita
4.
pripeljati jo (klofuto) mollare un ceffone
B) pripeljáti se (-péljem se) perf. refl. arrivare, venire:
pripeljati se z avtobusom, z vlakom venire con la corriera, in treno
-
prisékati (-am) | prisekávati (-am) perf., imperf.
1. (s)mozzare, scapezzare, troncare:
gozd. prisekati drevo spalcare l'albero
vet. prisekati rep (psu) scodare (il cane)
2. pog. pren.
prisekati jo accorrere, piombare
-
prismodaríja (-e)
A) f sciocchezza, stupidaggine, balordaggine
B) inter. sciocchezza; macché:
praviš, da jo je zapustil, prismodarija! dici che lui l'ha lasciata: sciocchezze!
-
pulito
A) agg.
1. čist:
biancheria pulita čisto perilo
fare piazza pulita pren. popolnoma počistiti, pospraviti, pomesti
2. urejen, negovan
3. čist, pošten, spodoben, fair, korekten:
affare poco pulito nečeden posel
gioco pulito fair igra:
avere la coscienza pulita imeti čisto vest
farla pulita elipt. poceni jo odnesti
4. pren. pog. suh:
la spesa mi ha lasciato pulito pulito nakup me je popolnoma osušil, obubožal
5. ekst. čist (ki ne onesnažuje)
B) m čisto:
camminare sul pulito hoditi po čistem
-
raccomandare
A) v. tr. (pres. raccomando)
1. priporočiti, priporočati:
raccomandare l'anima a Dio pren. umirati, biti na smrtni postelji
2. pritrditi (na), privezati, privezovati
3. priporočiti, priporočati; zabičati (tudi absol.):
non parlare, mi raccomando! nobenega govorjenja, lepo prosim!
B) ➞ raccomandarsi v. rifl. (pres. mi raccomando) priporočiti, priporočati se; rotiti:
raccomandarsi alle proprie gambe popihati jo
raccomandarsi da sé ne potrebovati priporočil
raccomandarsi al buon senso računati na trezno presojo
-
ràd (ráda -o) adj.
1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri
2. rad bi (izraža željo osebka):
rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
domov bi rad vorrei andare a casa
3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere
4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
rada pleše le piace ballare
zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso
5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
pog. rada se gledata i due si vogliono bene
pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé
-
rdečíca (-e) f
1. rossore:
rdečica jo je oblila si fece rossa in viso, arrossì
2. vet.
prasičja rdečica fuoco selvatico
3. fot. (rdeči filter) filtro rosso
-
rézati (réžem) imperf.
1. tagliare; (na kose) trinciare; (na rezine) affettare:
rezati kruh tagliare il pane
rezati meso tagliare, trinciare la carne
rezati z nožem, s škarjami tagliare col coltello, con le forbici
ročno, strojno rezati tagliare a mano, meccanicamente
pren. ladja reže valove la nave taglia le onde
2. vet. (skapljati) castrare
3. (boleče se ujedati, zajedati) tagliare:
verige so ga rezale v zapestje le catene gli tagliavano i polsi
mraz, ki reže do kosti un freddo pungente, tagliente
4. pren. (prekinjati določeno stanje) tagliare, rompere:
kriki režejo tišino urla rompono il silenzio
5. pren. (biti speljan čez) tagliare:
proga reže pobočje la linea ferroviaria taglia la costa
6. pog.
rezati jo (hitro iti) affrettarsi
7. (peti, igrati) cantare, suonare:
glasba je rezala vesele koračnice la banda suonava allegre marce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vino reže il vino è acidulo
pog. med. rezati koga operare qcn.
pog. rezati ovinek (z avtom) tagliare la curva
igre rezati z adutom tagliare con l'atout, con la briscola
pren. rezati koga ven togliere qcn. dai pasticci
rezati vino tagliare il vino
metal. rezati s plamenom tagliare con la fiamma ossidrica
rezati meglo fendere la nebbia
med. rezati s skalpelom scalpellare
šport. rezati žogo colpire la palla d'effetto
-
rotto
A) agg.
1. razbit, zlomljen; neuporaben; pren. prebit, zdelan:
ossa rotte prebite kosti
2. pren. odporen, vajen, privajen; slabš. vdan:
rotto alla fatica vajen naporov
B) m pren.
farcela, uscirne per il rotto della cuffia komaj, kakor po čudežu jo odnesti
C)
rotti pl. drobiž; in nekaj čez:
diecimila lire e rotti nekaj čez deset tisoč lir
-
salvare
A) v. tr. (pres. salvo)
1. rešiti, reševati:
salvare un naufrago rešiti brodolomca
salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela
2. obvarovati:
la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
salvare la porta šport ubraniti gol
3. nareč. shraniti
B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)
1. rešiti, reševati se:
si salvi chi può! reši se, kdor more!
salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti
2. zateči, zatekati se
3. zavarovati, zaščititi se pred
4. relig. odrešiti se, zveličati se
-
sbolognare v. tr. (pres. sbologno)
1. pog. obesiti, obešati, podtakniti (komu ničvredno stvar)
2. pren. znebiti se:
sbolognare un rompiscatole znebiti se nadležneža
sbolognarsela popihati jo
-
sbucciare
A) v. tr.
1. (pres. sbuccio) lupiti
sbucciarsela pren. pog. odnesti jo, rešiti se nadloge
2. odrgniti (kožo)
B) ➞ sbucciarsi v. rifl. (pres. mi sbuccio) leviti se
-
scampare
A) v. tr. (pres. scampo) rešiti, reševati; uiti:
Dio ce ne scampi e liberi! Bog nas varuj!
scamparla, scamparla bella, scamparla per miracolo pren. odnesti jo
B) v. intr. rešiti se, uiti:
scampare al naufragio rešiti se po brodolomu
scampare dalla strage uiti pokolu
scampare all'estero zateči se v tujino
-
scapolare3
A) v. tr. (pres. scapolo) pren. pog. uiti (čemu), izogniti, izogibati se (česa)
scapolarsela popihati jo
B) v. intr. otresti se; izmakniti, izmikati se:
scapolare da un impegno izmakniti se obveznosti
-
scherzo m
1. šala:
scherzo innocente nedolžna šala
scherzo di cattivo gusto, scherzo da prete neokusna šala
scherzo di natura ekst. spaka, spaček
scherzo di penna zavojček (pri pisavi)
scherzi d'acqua vodometi
scherzi di luce svetlobni učinki
la malattia gli ha fatto un brutto scherzo bolezen mu jo je grdo zagodla
prendere qcs. in scherzo kaj vzeti kot za šalo
non saper stare allo scherzo hitro zameriti
2. pren. šala; malenkost:
oggi andare in aereo a Sidney è uno scherzo danes potovati z letalom v Sidney je prava šala
3.
per scherzo za šalo, ne zares
nemmeno per scherzo (ischerzo) sploh ne, nikakor
4. glasba scherzo
-
schiēna f
1. (anat.) hrbet; križ
2. pren. hrbet, pleča; grba:
a forza di schiena garaško, s trdim delom
filo della schiena hrbtenica
lavoro di schiena trdo delo, garanje
avere buona schiena biti močen, krepek
avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
colpire alla schiena udariti zahrbtno
curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
ho mal di schiena hrbet me boli
rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu
-
schifare
A) v. tr. (pres. schifo) gnusiti se; upreti se, upirati se; prezirati, zaničevati; biti odvraten (komu):
una compagnia che schifo družba, ki jo preziram
mi schifa vedere certi film upira se mi gledati nekatere filme
B) ➞ schifarsi v. rifl. (pres. mi schifo) upirati se, biti odvraten; naveličati se:
mi sono schifato della carne uprlo se mi je meso
-
se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare