Franja

Zadetki iskanja

  • grabíti | grábiti (-im) imperf. ➞ zgrabiti

    1. rastrellare

    2. pren. arraffare; afferrare

    3. pren. impadronirsi, appropriarsi

    4. (močno prijeti, prijemati) afferrare, prendere, raccogliere:
    grabiti koga za roko, za vrat afferrare uno per il braccio, per il collo
    grabiti z rokami po zraku annaspare

    5. pren. (polaščati se, prevzemati) prendere, pervadere:
    grabil ga je bes lo prese una forte rabbia

    6. pog. (imeti močno bolečino) sentire, provare:
    v roko ga je grabil krč sentiva un crampo al braccio

    7. pren. (premikati se z dolgimi koraki) camminare di buona lena, fare lunghi passi
  • graffiare

    A) v. tr. (pres. graffio)

    1. praskati, opraskati, popraskati, spraskati:
    graffiare il viso opraskati obraz
    graffiare il muro con un coltello spraskati zid z nožem, praskati z nožem po zidu

    2. pren. užaliti, raniti, prizadeti:
    quella frase graffia il suo orgoglio te besede žalijo njegov ponos

    3. pog. krasti, suniti:
    riuscì a graffiare dal cassetto una forte somma iz predala mu je uspelo suniti precejšnjo vsoto

    B) ➞ graffiarsi v. rifl. (pres. mi graffio)

    1. praskati se, popraskati se, opraskati se; močno se drgniti

    2. pren.:
    si graffiavano con insulti e offese obmetavala sta se z žaljivkami
  • impatto m

    1. fiz. sunek

    2. ekst. sunek, udarec, trčenje

    3. pren. vpliv, vplivanje:
    la televisione ha un forte impatto sui giovani televizija ima močen vpliv na mladino
  • incidēnza f

    1. vpad

    2. mat. incidenca:
    angolo d'incidenza vpadni kot

    3. pren. vpliv, učinek; delež; stopnja:
    la cattiva igiene ha una forte incidenza sulle malattie slaba higiena hudo vpliva na obolevnost

    4. ekon. davčna obremenitev
  • jéd (-í) f

    1. pietanza, piatto, cibo:
    kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
    neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
    mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
    prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
    gastr. glavna jed piatto forte
    gotova jed piatto del giorno
    hladna jed piatto freddo
    jed po naročilu piatto su ordinazione
    mesnata jed pietanza di carne
    narodna jed specialità del luogo
    rel. postna jed cibo magro
    začetna jed (predjed) antipasto

    2. (uživanje hrane) il mangiare:
    biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente
  • jêdro (-a) n

    1. (notranji del semena) nocciolo; (orehovo) gheriglio; anima

    2. (notranji del česa) anima

    3. (največji, najpomembnejši del česa, tudi ekst. ) nucleo, nocciolo; nerbo; sostanza; essenza:
    jedro prebivalstva so predstavljali obrtniki il nucleo della popolazione era costituito dagli artigiani
    ugotoviti jedro problema identificare il nocciolo del problema
    oče in sin sta si v jedru enakega značaja padre e figlio hanno in sostanza la stessa indole
    jedro vojske il grosso, il forte dell'esercito

    4. fiz., kem. nucleo:
    atomsko jedro nucleo (dell'atomo)
    helijevo, uranovo jedro nucleo di elio, di urano

    5. biol. (celično jedro) nucleo

    6. teh. (kar se da v formo, da nastane v ulitku votlina) anima

    7. do jedra pren. fino in fondo, al fondo; nel midollo, nelle midolla; (fin) nell'intimo:
    spoznati koga do jedra conoscere qcn. fin nell'intimo
    iti stvarem do jedra andare all'intimo delle cose
    do jedra pokvarjen človek uomo depravato fin nel midollo

    8. geol. carota, nucleo, testimone:
    geol. zemljino jedro nucleo terrestre

    9. usnj. groppone

    10. pal. nucleo

    11. les. durame, cuore del legno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    urb. jedro mesta nucleo, centro storico
    meteor. jedro nizkega zračnega pritiska zona di bassa pressione
    num. jedro novca metallo prezioso (nella moneta)
    zool. kameno jedro strato interno (della conchiglia)
    astr. kometno jedro nucleo della cometa
    min. kristalizacijsko jedro germe, nucleo, centro di cristalizzazione
    elektr. magnetno jedro nucleo magnetico
  • kònj (-a) m

    1. zool. cavallo (Equus caballus); cavalcatura; knjiž. corsiero:
    konj bije s kopiti, hrza, se vzpenja il cavallo scalpita, nitrisce, si impenna
    konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati domare, strigliare sellare, ferrare il cavallo
    konja zajahati montare il cavallo, a cavallo
    bel, črn, rjav konj cavallo bianco, morello, baio
    bos konj cavallo non ferrato
    čistokrvni, dirkalni konj cavallo di razza, da corsa
    gugalni konj cavallo a dondolo
    jahalni konj cavallo da sella
    leseni konj cavallo di legno
    tovorni konj cavallo da soma
    vlečni konj cavallo da tiro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. trojanski konj cavallo di Troia
    pren. paradni konj fiore all'occhiello
    beseda ni konj le parole non fanno lividi
    biti na konju essere a cavallo
    garati kot konj faticare come una bestia
    biti močan kot konj essere forte come un toro
    biti vedno na cesti kot fijakarski konj essere sempre in giro
    delati iz muhe konja fare di una mosca un elefante zool.
    nilski, povodni konj ippopotamo (Hippopotamus amphibus)

    2. pren. omone, omaccione goffo, maldestro

    3. šah. cavallo

    4. šport. cavallo:
    konj z ročaji cavallo con maniglie
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda v zobe a cavallo donato non si guarda in bocca
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • legge

    A) f

    1. zakon:
    legge ordinaria, speciale navadni, posebni zakon
    a termini di legge po zakonu, na podlagi zakona
    lo spirito della legge duh zakona
    la legge è entrata in vigore zakon je stopil v veljavo
    promulgare una legge razglasiti zakon
    emanare una legge izdati zakon
    osservare la legge spoštovati zakon
    violare, trasgredire la legge prekršiti zakon
    abrogare una legge preklicati zakon
    dettar legge zapovedati
    stabilire con legge določiti z zakonom
    così dice la legge tako pravi zakon
    la necessità non ha legge sila menja zakon
    le leggi della pittura zakoni slikarstva
    le leggi della fisica fizikalni zakoni
    legge di Archimede Arhimedov zakon

    2. pravo:
    laurea in legge diploma iz prava
    uomo di legge pravni strokovnjak, pravnik

    3. zakon, zakonska oblast:
    in nome della legge v imenu zakona

    4. ekst. zakon:
    la legge del più forte zakon močnejšega
    la legge della giungla zakon džungle
    la legge dell'omertà obljuba molčečnosti (pri mafiji); pajdaštvo
    PREGOVORI: fatta la legge trovato l'inganno preg. vsak zakon ima stranska vrata

    B) agg. invar. zakonski:
    decreto legge zakonska odločba
  • lepílo (-a) n

    1. colla:
    lepilo dobro drži la colla tiene, attacca, fa presa
    mizarsko lepilo colla forte, da falegname, cervona
    rastlinsko, živalsko lepilo colla vegetale, animale
    naravna, sintetična lepila colle naturali, sintetiche
    filat. brazdasto lepilo collatura
    dekstrinsko, kazeinsko lepilo colla alla destrina, alla caseina
    hladno, toplo lepilo colla a freddo, a caldo
    lepilo iz škroba colla all'amido

    2. pellicola (di colla)
  • letéti (-ím) imperf.

    1. volare:
    divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
    vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
    pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
    leteti čez trasvolare

    2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
    izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
    krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

    3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
    letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

    4. (hitro minevati) volare:
    čas leti il tempo vola

    5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

    6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
    očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
    pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
    kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
    ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
    vse že leti na kup tutto va in rovina
    pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
    vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
    misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
    pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
    leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
    leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
    pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
    žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • líst (-a) m

    1. bot. foglia:
    list požene, odpade la foglia germoglia, cade
    mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
    drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
    sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva

    2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
    črtani list foglio a righe
    nepopisani list pagina bianca
    knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
    anketni list questionario
    gost. jedilni list lista dei cibi
    tisk. naslovni list frontespizio
    notni list foglio di musica
    risalni list foglio da disegno

    3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
    rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
    obrtni list licenza di esercizio
    orožni list (licenza di) porto d'armi
    potni list passaporto

    4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
    literarni list rivista letteraria
    Uradni list Gazzetta Ufficiale

    5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
    list kose lama della falce
    list lopate lama del badile
    list sekire lama della scure
    list žage lama della sega

    6. igre carte (del giocatore)

    7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)

    8. tekst. liccio

    9. min. foglietto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrniti list voltar pagina
    pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
    naše gore list nostro, nostra connazionale
    bot. čašni list sepalo
    bot. črtalasti list foglia lanceolata
    bot. pernati list foglia pennata
    bot. plodni list carpello
    bot. sestavljeni list foglia pluripennata
    bot. venčni list petalo
    strojn. list propelerja pala dell'elica
    strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
    bolniški list certificato medico, di malattia
    trg. garancijski list foglio di garanzia
    rel. krstni list fede di battesimo
    šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
    zool. morski list sogliola (Solea)
    tovorni list lettera di vettura
    zool. živi list fillio (Phyllium)
    bot. list vinske trte pampino
    podoben listu fogliaceo
  • líti (líjem) imperf. ➞ zaliti

    1. diluviare, piovere (a dirotto), cadere, scorrere, grondare; inondare

    2. (liti solze) piangere, versare lacrime; (liti luč) mandare luce:
    luna lije bled svit la luna manda una luce pallida

    3. knjiž. (širiti se) diffondersi, spargersi

    4. (množično se premikati) riversarsi:
    po vseh poteh so lili begunci v mesto per tutte le strade si riversavano i profughi alla volta della città

    5. impers. piovere:
    lije kakor iz škafa, vedra, kakor za stavo piove a catinelle, a dirotto

    6. (ulivati) fondere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
    pog. kar lilo je iz njega aveva una forte diarrea
  • lúč (-í) f

    1. luce:
    luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
    pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
    prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
    neonske, plinske luči luci al neon, a gas
    signalne luči luci segnaletiche
    avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
    stikalo za luč interruttore della luce
    rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

    2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
    namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

    3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

    4. (svetloba) luce:
    dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
    sončna luč luce solare, del sole
    bleda, močna luč luce fioca, forte
    mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

    5. pren. redko lume:
    on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
    luč resnice la luce della libertà
    luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

    7. pren.
    predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
    pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
    metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
    gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
    prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
    ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
    iti z luči togliersi dalla luce
    človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
    star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
    prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
    zagledati luč sveta venire alla luce
    prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
    plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
    filoz. naravna luč luce naturale
    rel. večna luč lampada perpetua
    navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
    gled. odrske luči luci della ribalta
    avt. zavorne luči luci d'arresto
    zelena, rdeča luč luce verde, rossa
    utripajoča luč luce intermittente
  • mano f (pl. -ni)

    1. roka:
    mano destra desnica
    mano sinistra levica
    fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
    far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
    notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
    di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
    chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
    mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
    avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
    sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
    bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
    a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
    avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
    col cuore in mano pren. odkritosrčno
    avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
    mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
    mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
    avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
    giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
    per mano di qcs. s, z nečim
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    a mano ročen, prenosen:
    bagagli a mano ročna prtljaga
    giocar di mano pren. varati, goljufati
    cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
    mettere le mani su qcs. polastiti se česa
    metter mano a qcs. zgrabiti kaj
    mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
    restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
    essere largo di mano pren. biti darežljiv
    essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
    buona mano pren. napitnica
    imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
    reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
    portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
    dare una mano a qcn. komu pomagati
    venire alle mani pren. pretepati se
    la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
    a mano armata z orožjem
    caricare la mano pren. pretiravati
    essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
    la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
    fatto a mano ročno izdelano
    avere la mano a qcs. biti vešč v čem
    metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
    dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
    fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
    giochi di mano rokohitrstvo
    stare con le mani in mano stati križemrok
    denari alla mano v gotovini
    uomo alla mano prijazen človek
    fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
    di lunga mano pren. že dolgo (časa)

    2. stran:
    a mano destra, dritta desno, na desni
    a mano sinistra, manca levo, na levi
    avere la mano biti na desni, imeti prednost
    cedere la mano dati prednost
    andare contro mano pren. iti proti toku

    3. pest, peščica

    4. pren. kvaliteta:
    di mezza mano povprečen
    di bassa mano pren. nizkega rodu

    5. pren. roka, moč, avtoriteta:
    la mano della giustizia roka pravice
    dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
    cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

    6. pisava

    7. igre
    essere di mano začeti igro (s kartami)
    prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

    8. pren. vrsta, zaporedje

    9. pren. sloj:
    dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

    10.
    mani pl. pog. manikira:
    fare le mani manikirati se
    PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva
  • másten (-tna -o) adj.

    1. grasso; unto; adiposo:
    anat. mastno tkivo tessutio adiposo
    mastna glina argilla grassa
    mastne jedi cibi grassi
    masten prašič maiale grasso
    mastni lasje capelli grassi
    masten madež frittella, padella, patacca
    mastni cinki (v juhi) occhi

    2. (mehek, lepljiv) grasso:
    mastno blato fango grasso

    3. pren. (obilen) grosso, lauto, generoso, lucroso, remunerativo:
    mastna napitnina lauta mancia
    mastna služba lavoro lucroso
    masten dobiček prebenda

    4. pren. (nespodoben) spinto, indecente, scurrile:
    mastna šala barzelletta spinta
    kozm. mastna koža pelle grassa
    grad. mastna malta malta di calce
    nareč. mastna nedelja domenica di carnevale
    prašič mastne pasme maiale da grasso
    mastna zaušnica forte schiaffo
    masten glas voce untuosa
    usnj. mastno strojenje concia all'olio

    5. bot.
    mastni jurek orobanche, succiamele (Orobanche speciosa)
  • mêdved (-éda) m

    1. zool. orso:
    medved brunda, hlača, lomasti l'orso bramisce (grugnisce), arranca, avanza strepitando
    lov na medveda caccia all'orso
    močan kot medved forte come un toro
    črni medved (baribal) orso americano, baribal (Enarctos americanus)
    rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
    beli medved orso bianco (Tlalarctos maritimus)
    bambusni medved (orjaški panda) orso del bambù, panda gigante (Ailuropoda melanoleuca)
    sivi medved orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
    malajski medved orso malese (Helarctos malaianus)

    2. pren. (okoren, dobrodušen človek) orso; pren.
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    inter. tristo (kosmatih) medvedov! per mille diavoli!
    astr. Mali medved, Veliki medved Orsa Minore, Orsa Maggiore
    zool. morski medved arctocefalo (Arctocephalus)
    film. zlati medved Orso d'oro

    3. pren. ekon. ribassista
  • medvédji1 (-a -e) adj. di, dell'orso; orsino:
    medvedji brlog tana dell'orso
    medvedje obnašanje comportamento goffo, da orso
    pren. imeti medvedjo moč essere forte come un toro
    napraviti komu medvedjo uslugo rendere un cattivo servizio a qcn.
    bot. medvedje tačke, medvedji parkeljci clavaria, ditola, manina (Clavaria flava)
  • mesó (-á) n

    1. (rdeče tkivo živalskega telesa kot hrana) carne:
    goveje, svinjsko, telečje meso (carne di) manzo, maiale, vitello
    konjsko meso carne equina
    kuhano, pečeno meso carne lessa, arrosto
    meso na žaru carne ai ferri, grill, grigliata
    meso v koščkih spezzatino
    meso v omaki potaggio

    2. (rjavkasto rdeče tkivo, zlasti mišičje) carne:
    krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala la pallottola ha ferito i tessuti muscolari senza danneggiare le ossa

    3. pren. (človeško telo) carne:
    trgovina s človeškim mesom commercio di carne umana
    bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
    rel. vstajenje mesa resurrezione della carne

    4. ekst. carne, polpa (dei frutti)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. beseda je meso postala il verbo s'è fatto carne
    vsak človek je iz mesa tutti siamo fatti di carne
    pravica, zakon je postal(a) meso in kri il diritto, la legge è diventata(o) effettiva(o)
    ideja mu je prešla v meso in kri l'idea gli è penetrata nel sangue
    lik je človek iz mesa in krvi il personaggio è un uomo in carne e ossa
    gastr. belo meso carne bianca
    med. divje meso carnume
  • mlád (-a -o)

    A) adj.

    1. giovane:
    lepo je biti mlad è bello esser giovani
    rosno mlad giovanissimo

    2. gastr. novello:
    mladi krompir patate novelle
    mladi sir formaggio non stagionato

    3. (značilen za mladega človeka) giovane:
    mlad obraz volto giovane
    imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
    mlad po duhu giovane di spirito

    4.
    mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
    v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

    5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
    mlada družina una famiglia giovane

    6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
    mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
    mladi mesec (mlaj) luna nuova
    mlada kri i giovani
    od mladih nog fin da giovane
    mlado vino vino nuovo
    lingv. mlada izposojenka prestito recente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
    gozd. mlad hrast querciolo
    zool. mlad jež ricciotto
    mlad kit balenotto
    pejor. mlad butec merlo
    mlad pilot aquilotto
    knjiž. mlad potomec virgulto
    zool., vet. mlada jegulja ceca
    mlada junica manza
    mlada opica scimmiotto
    mlada ribica avannotto
    agr. mlada sadika seedling
    obrt. mlada šivilja caterinetta
    agr. mlada trava guaime
    mladi razvajenec pariolino
    hist. Mladi Turki Giovani Turchi
    iron. mladi vseved saputello
    gastr. mlado govedo manzo
    gastr. mlado jagnje abbacchio

    B) mládi (-a -o) m, f, n

    1.
    mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
    dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
    pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

    2. pog.
    ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

    3.
    plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
    od mladega fin dalla gioventù