Franja

Zadetki iskanja

  • concērto m

    1. koncert (prireditev), recital:
    dare, tenere un concerto imeti, prirediti koncert
    andare a un concerto iti na koncert

    2. glasba (glasbena kompozicija) koncert:
    concerto solistico solistični koncert
    concerto per violino e orchestra koncert za violino in orkester

    3. orkester:
    un concerto di dilettanti amaterski orkester

    4. pren. šalj. koncert, ropot, hrup:
    un concerto di grida hrup, kričanje

    5. sporazum, dogovor:
    di concerto sporazumno
  • concrēto

    A) agg.

    1. stvaren, dejanski, resničen, konkreten:
    passare ai fatti concreti preiti k stvarnim dejanjem
    nome concreto jezik stvarno ime
    progetto concreto določen, natančno opredeljen načrt
    arte concreta umet. konkretna umetnost
    musica concreta glasba konkretna glasba

    2. praktičen

    B) m konkretno, stvarno:
    andare dall'astratto al concreto iti od abstraktnega h konkretnemu
  • contare

    A) v. tr. (pres. conto)

    1. šteti, prešteti:
    si contano sulle dita, sulle punte delle dita pren. lahko jih našteješ na prste ene roke
    contare un pugile šport šteti (pri knockdownu)

    2. šteti, upoštevati

    3. nameravati, računati:
    conto di andare in vacanza in Sicilia na počitnice nameravam iti na Sicilijo

    4. šteti, imeti:
    il monumento conta vari secoli spomenik je star nekaj stoletij

    5. pog. pripovedovati:
    contarle grosse pren. debele stresati

    B) v. intr.

    1. šteti:
    contare fino a dieci šteti do deset

    2. šteti, veljati:
    contare come il due di coppe pren. veljati kot pikova sedmica

    3. računati na:
    contare su qcn. per un aiuto računati na pomoč koga

    C) ➞ contarsi v. rifl. (pres. mi conto) šteti se, imeti se za
  • contro

    A) prep.

    1. proti, zoper:
    fare qcs. contro voglia kaj narediti nerad, nejevoljno
    contro di (z osebnim zaimkom) proti:
    contro di me proti meni

    2. proti, nasproti, ob:
    ha battuto la testa contro la porta udaril je z glavo ob vrata
    mi veniva contro minaccioso približeval se mi je grozeče
    andare contro corrente pren. iti proti toku

    3. trgov. proti:
    contro pagamento proti plačilu
    contro ricevuta proti potrdilu (o prejemu)

    B) avv.

    1. proti:
    votare contro glasovati proti
    operare contro delovati sovražno

    2.
    di contro nasproti, vis-a-vis
    per contro nasprotno

    C) m invar.
    il pro e il contro razlogi za in proti
  • controvēnto avv. proti vetru:
    navigare controvento pluti proti vetru
    andare controvento pren. iti proti vetru, proti toku
  • convēnto m

    1. relig. samostan:
    entrare in convento iti v samostan; stopiti v red

    2.
    contentarsi di quel che passa il convento pren. šalj. z malim se zadovoljiti
  • corto

    A) agg.

    1. kratek:
    settimana corta petdnevni delovni teden

    2. pren. nezadosten; omejen:
    corto di vista kratkoviden
    corto di mente duševno omejen
    esere a corto di quattrini biti na kratkem, imeti zelo malo denarja

    3. pren.
    prendere la via corta iti po bližnjici, izbrati najhitrejšo pot
    andare per le corte pohiteti; na hitro opraviti
    per farla corta na kratko; če naj bom kratek

    B) avv. naglo; urno:
    tagliar corto presekati na kratko
  • cvétje (-a) n

    1. fiori:
    planinsko cvetje fiori alpini
    šopek cvetja un mazzo di fiori
    pren. iti v cvetje crescere, essere rigoglioso
    pren. biti v cvetju fiorire

    2. zastar. florilegio, antologia
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • čéz1 adv.

    1. (izraža gibanje na drugo stran) oltre; di là, di qua:
    priti čez attraversare, passare di là

    2. (onkraj) di là, dall'altra parte

    3. (izraža preseženo mero) più, oltre:
    možu je šestdeset let in čez ha sessant'anni e passa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    čez in čez completamente, del tutto
    pog. komu dati kaj čez lasciare qcs. a qcn.
    pog. dati, vreči čez vomitare
    pog. imeti koga čez aver cura di qcn.
    pog. iti čez traboccare
    pog. iti čez (v tujino) passare clandestinamente il confine
    pog. (v ljudskem petju) peti čez crescere di voce
    pog. delati na čez lavorare a forfait
  • dare*

    A) v. tr. (pres. )

    1. dati, dajati:
    dare qcs. in regalo kaj podariti

    2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
    dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
    dare un incarico zaupati funkcijo
    darsi delle arie bahati se, delati se važnega
    dare luogo a qcs. povzročiti kaj
    dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

    3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
    dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
    dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

    4. izdati; obsoditi, obsojati:
    dare un ordine izdati ukaz
    dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

    5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
    dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
    dare una medicina predpisati zdravilo

    6. posvetiti, posvečati:
    dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

    7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
    dare frutti roditi
    dare un forte calore izžarevati močno toploto
    dare il vomito povzročiti bruhanje
    dare un suono stridulo predirno krikniti

    8. sporočiti, sporočati:
    dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

    9. prirediti, prirejati:
    dare una festa prirediti zabavo
    dare un concerto prirediti koncert

    10. voščiti:
    dare il benvenuto izreči dobrodošlico
    dare il buon anno voščiti srečno novo leto

    11.
    dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

    12.
    dare consigli (consigliare) svetovati
    dare occasione omogočiti
    dare un grido zakričati
    dare la vernice pobarvati
    dare animo, coraggio ohrabriti
    dare fuoco zažgati
    dare il lucido pološčiti
    dare grazia a (po)lepšati
    dare un castigo kaznovati
    dare la vita roditi
    dare inizio začeti
    dare fondo zasidrati se
    darsi pace vdati se

    13.
    dare a frutto posojati na obresti
    dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
    dare a intendere, a bere natvesti kaj
    dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
    dare in moglie dati za ženo
    dare in dono podariti
    dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

    B) v. intr.

    1.
    dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

    2. gledati; vleči (na):
    la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
    un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

    3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
    dare nel muro zadeti ob zid

    4. bruhniti:
    dare in pianto bruhniti v jok

    5.
    dare nel segno pren. zadeti v črno
    dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
    dare di testa znoreti
    dare ai nervi, sui nervi iti na živce
    dare nell'occhio bosti v oči
    dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

    C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

    1. posvetiti, posvečati se:
    darsi allo sport posvetiti se športu
    darsi d'attorno rovariti
    darsi al gioco vdajati se igralski strasti
    darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
    darsi prigioniero vdati se
    darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
    darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

    2. začeti, začenjati:
    darsi a correre steči, začeti teči

    Č) v. intr. impers. zgoditi se:
    può darsi morda, morebiti

    D) m ekon. debet:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • denár (-ja) m

    1. denaro; moneta; soldi, quattrini:
    posoditi denar prestare denaro
    vložiti denar v hranilnico depositare il denaro presso la cassa di risparmio
    igrati za denar giocare per denaro
    dobiti plačilo v denarju essere pagato in denaro, in contante
    iti v denar vendersi bene, andare a ruba
    zaslužiti veliko denarja, na kupe denarja guadagnare soldi a palate
    imeti denarja kot toče, kot pečka avere un sacco di soldi
    biti brez denarja essere senza denaro, a corto di quattrini

    2. (kovinski ali papirnati denar kot plačilno sredstvo) moneta:
    kovani denar moneta (metallica)
    papirnati denar carta moneta, banconota
    (za)menjati denar cambiare il denaro in banconote di piccolo taglio, cambiare in spiccioli

    3. pren. soldi, quattrini; pog. svanziche, palanche, bezzi; šalj. conquibus
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kupiti za velik, majhen denar pagare caro, pagare un'inezia
    česa ne dati za noben denar non dare qcs. per tutto l'oro del mondo
    zlatega denarja je vreden vale tanto oro quanto pesa
    spravljati denar v nogavico tenere il denaro sotto il materasso
    pren. denar se ga ne drži butta il denaro a due mani
    pren. denar mu ne gre rad od rok è taccagno, tiene la borsa stretta
    ves denar zapiti, pognati po grlu scialacquare tutto il denaro in bevute
    denar ali življenje! o la borsa o la vita!
    ekon. bančni denar banconote
    knjižni denar deposito bancario
    kreditni denar obbligazioni
    kovnica denarja zecca
    kupna moč denarja potere d'acquisto del denaro
    obtok denarja circolazione monetaria
    publ. pranje umazanega denarja riciclaggio del denaro sporco
    ekon. razvrednotenje denarja svalutazione
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro apre tutte le porte
    za malo denarja malo muzike pochi soldi, poca festa
  • dentro

    A) avv.

    1. notri, noter:
    essere, andare, mandare, sbattere dentro pren. biti notri, za zapahi, iti sedet, spraviti noter (v ječo)
    o dentro o fuori pren. noter ali ven!
    qui dentro tu notri, sem noter
    lì dentro tam notri, tja noter
    da, di dentro od znotraj
    in dentro navznoter

    2. pren. znotraj, v notranjosti:
    ha qcs. dentro nekaj mu (ji) gloda v srcu
    rodersi dentro gristi se
    tenere tutto dentro biti vase zaprt

    B) prep.

    1. v, v notranjosti (tudi pren.):
    il cortile dentro il palazzo dvorišče v notranjosti dvorca
    darci dentro pren. pog. trdo delati, močno si prizadevati
    dentro a, dentro in v:
    la lettera è dentro al cassetto pismo je v predalu
    essere dentro nella politica ukvarjati se s politiko
    dare dentro qcs. zadeti ob kaj
    dentro di (z osebnimi zaimki)
    dentro di me ho pensato che pri sebi sem pomislil, da

    2. v (v časovnih odnosih):
    dentro un mese v enem mesecu
    dentro oggi še danes

    C) m (samo sing.)
    dentro, il di dentro notranjščina, notranjost (tudi pren.)
  • dēstra f

    1. desna, desna roka, desnica:
    stringere la destra stisniti desnico
    porgere la destra pren. pomagati

    2. desna, desna stran:
    tenere la destra držati se desne, iti po desni
    attenti a destra pozor na desno!

    3. polit. desnica:
    la destra democristiana krščanskodemokratska desnica
  • devét (-ih) numer.

    1. nove:
    trikrat tri je devet tre per tre fa nove

    2. pog. (izraža nedoločeno večjo količino)
    močan je kot devet mož è forte come un leone
    pog. tako te bom, da boš devet sonc videl te ne suonerò tante da farti vedere le stelle
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e per monti

    3. f (devetica) igre il nove:
    pikova devet il nove di picche
  • dežêla (-e) f

    1. paese; terra:
    gorata dežela paese montuoso
    domača dežela patria, madrepatria
    tuja dežela paese straniero; estero
    agrarna dežela paese agricolo
    alpska dežela paese alpino
    rojstna dežela paese di nascita
    pravljična dežela paese di fiaba
    sanjska dežela paese dei sogni
    dežela izvoznica, uvoznica paese esportatore, importatore
    sosednja dežela paese vicino
    dežela upnica paese creditore
    sredozemska dežela paese mediterraneo
    tretja dežela paese terzo
    zalivska dežela paese del Golfo
    matična dežela paese d'origine
    obljubljena dežela terra promessa (tudi pren.)
    Sveta dežela Terra Santa
    dežela tisočerih jezer paese dei mille laghi
    dežela vzhajajočega sonca terra del Sol Levante
    južne dežele paesi del Sud
    prekomorske dežele terre d'oltremare
    tropske dežele tropici
    dežele v razvoju paesi in via di sviluppo

    2. (pokrajinska enota) regione; provincia; (v Nemčiji) Land:
    dežela Furlanija-Julijska krajina regione Friuli-Venezia Giulia

    3. (področje zunaj večjih mest) campagna, contado:
    živeti na deželi vivere in campagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nekaj gnilega je v deželi Danski c'è del marcio in Danimarca
    pren. iti v krtovo deželo tirare le cuoia
    ekon. beg z dežele fuga dalle campagne
    hist. habsburške dedne dežele terre ereditarie degli Asburgo
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • dìm (díma) m

    1. fumo:
    črn, gost, zadušljiv dim fumo nero, denso, soffocante
    iz gorečega gozda so se valili oblaki dima dal bosco in fiamme venivano nuvole di fumo

    2. hist. gabella del fumo, focatico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    morski dim foschia
    pren. dim in pena fumo
    pren. njegove obljube so prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, è uno che vende fumo
    pren. iti v dim andare in fumo
    potegniti nekaj dimov farsi una fumatina, tirare due boccate di fumo
    obesiti meso v dim affumicare la carne
    PREGOVORI:
    ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto
  • dimenticanza f

    1. pozaba, pozabljenje:
    andare, cadere in dimenticanza iti v pozabo

    2. pozabljivost; raztresenost; nemarnost, napaka:
    dimenticanza imperdonabile nedopustna nemarnost
  • dimenticatoio m (pl. -oi) šalj. pozaba:
    andare, cadere nel dimenticatoio iti v pozabo
    porre nel dimenticatoio pozabiti