cupola f
1. arhit. kupola
2. kupola:
la cupola dell'osservatorio astronomico kupola astronomske opazovalnice
cupola della casamatta voj. kupola kazemate
3. zaobljeni vrh:
la cupola dell'elmo vrh čelade
Zadetki iskanja
- cura f
1. skrb, prizadevanje:
aver cura di skrbeti za
abbiti cura! varuj zdravje!
2. skrbnost, prizadevnost:
lavoro fatto con cura skrbno opravljeno delo
a cura di uredil ta in ta (na naslovnici knjige)
3. upravljanje, vodenje:
la cura della casa gospodinjstvo, skrb za hišo
la cura del patrimonio upravljanje imetja
4. relig. župnija:
la cura delle anime dušno pastirstvo
5. zdravljenje, nega:
luogo di cura zdravilišče
casa di cura privatna klinika
essere in cura presso zdraviti se pri kom - curvare
A) v. tr. (pres. curvo) upogniti, upogibati; kriviti; uviti:
curvare una sbarra di ferro uviti železno palico
curvare la fronte pren. ubogati
curvare la schiena pren. ukloniti se
B) v. intr. zaviti:
l'auto ha curvato di colpo avto je nenadoma zavil
la strada curva a destra cesta zavija v desno
C) ➞ curvarsi v. rifl. (pres. mi curvo)
1. skloniti, sklanjati se; upogniti, upogibati se; pren. ukloniti, uklanjati se:
curvarsi davanti al sopruso kloniti pred nasiljem
2. skriviti se:
con la vecchiaia si è curvato zaradi starosti se je upognil, skrivil - custōdia f
1. varstvo, varovanje:
avere in custodia qcs. varovati kaj
agente di custodia ječar, paznik
custodia preventiva pripor
2. tok, tulec, škatlica, etui:
la custodia degli occhiali etui za naočnike
la custodia del violino tok za violino
3. relig. ciborij - cvét (-a) m
1. fiore:
nastaviti, pognati cvete mettere gemme
roža gre v cvet la rosa fiorisce
solata gre v cvet l'insalata va in fiore, va in seme
2. pren. fiore, fior fiore:
cvet naroda il fior fiore della nazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. brezspolni cvet fiore agamico
dvospolni, enospolni cvet fiore bisessuale, unisessuale
goli cvet fiore gimnospermo
pestični, ženski cvet fiore pistillifero, femminile
prašni, moški cvet fiore staminifero, maschile
farm. (vinski) cvet alcol etilico, etanolo
min. žveplov cvet fiore di zolfo
vinski cvet fioretta
pren. biti cvet essere un fiore di mascalzone
pren. biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
biti v polnem cvetu essere nel fiore della bellezza - cvetlíca (-e) f
1. fiore:
poljska, vrtna cvetlica fiore di campo, di giardino
pren. umetna cvetlica fiore artificiale
življenje mu ni bilo postlano s cvetlicami la sua vita non è stata certo un letto di rose
2. agr. bouquet - čákati (-am) imperf. ➞ počakati
1. aspettare, attendere:
čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe
2. (pričakovati) aspettare:
čakati otroka aspettare un bambino
pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
čakati v vrsti fare la fila per
3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende
4.
čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pustiti se čakati farsi attendere
to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
PREGOVORI:
kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole - čàs (čása) m
1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo
2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi
3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia
4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo - částen (-tna -o) adj.
1. d'onore; onorato, onorevole:
vsako delo je častno ogni lavoro è onorato
dati častno besedo dare la parola d'onore
2. onorifico, d'onore; onorario, honoris causa:
častna četa plotone d'onore
častno mesto posto d'onore
voj. častni pozdrav presentat'arm
častni naslov titolo onorifico
častni član membro onorario
častni doktor dottore honoris causa
3. (ki ne prinaša materialnih koristi) onorifico, onorario:
častna funkcija carica onorifica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. častni dolg debito d'onore
šport. častni gol il gol, il punto della bandiera
častna izjema eccezione (che conferma la regola) - častít (-a -o) adj. star.
1. (spoštovan) onorato, apprezzato; reverendo:
dekle je iz častite hiše la fanciulla viene da un'onorata, da una buona famiglia
(kot pristavek za duhovnika, redovnika) častiti gospod reverendo (padre)
častita sestra (reverenda) suora
2. (častitljiv) venerando, venerabile; di veneranda età:
častit starec un vecchio venerando, di veneranda età - častíti (-ím) imperf. venerare, adorare; onorare:
častiti po božje adorare (tudi ekst.)
častiti dobro kapljico essere un adoratore di Bacco, sacrificare a Bacco
častiti spomin padlim za domovino onorare la memoria dei Caduti per la patria
rel. častiti svetnike venerare i santi - čèber (-bra) m tinozza, tino; bigoncio; mastello; pren.
imeti glavo kot čeber avere la testa pesante - čédnost (-i) f
1. virtù:
pren. hinavščino zavijati v plašč čednosti ammantare di virtù l'ipocrisia
2. star. onestà
3. star. (odlika) pregio, qualità
PREGOVORI:
skromnost je lepa čednost la modestia è la madre delle virtù - čêlo (-a) n
1. anat. fronte; pren. faccia:
gubati, grbančiti čelo aggrottare, corrugare la fronte
nizko, visoko čelo fronte bassa, alta
voj. s čelom levo! front'a sinist!
2. (sprednji del skupine) testa; testata:
biti na čelu, postaviti, stopiti na čelo essere alla testa di, porsi alla testa di
3. (začetni del predmeta) fronte, prospetto (edificio), capo (tavola)
4. (manjša končna ploskev podolgovatega orodja) testa (martello, cuneo)
5. arhit. fronte (dell'edificio); mont. fronte (miniera)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. nadvratno čelo timpano
geogr. čelo ledenika fronte del ghiacciaio - česáti (čéšem) imperf. ➞ počesati
1. pettinare; ravviare; lisciare:
česati lase pettinare i capelli
česati si brado lisciarsi la barba
česati konja strigliare il cavallo
2. tekst. pettinare
3. žarg. voj. rastrellare
4. pren. stracciare, sfilacciare:
krogle češejo zrak le pallottole stracciano l'aria - čestítati (-am) perf., imperf.
1. felicitarsi, congratularsi, rallegrarsi (con qcn. per qcs.); fare i rallegramenti a qcn. per qcs.:
čestitati komu k diplomi congratularsi con qcn. per la laurea
2. augurare, fare gli auguri:
čestitati komu za rojstni dan fare a qcn. gli auguri di compleanno, augurare a a qcn. il buon compleanno - četŕti (-a -o) numer. quarto:
Karel IV. Carlo IV
četrti stan il quarto stato
fiz. četrta dimenzija la quarta dimensione
rel. četrta božja zapoved il quarto comandamento
pog. avt. voziti v četrti (prestavi) andare in quarta - čez2 prep.
1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
skočiti čez jarek saltare il fosso
odpraviti se čez morje andare oltre oceano
potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
tanka čez pas stretta (attorno) alla vita
2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
durante:
čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente
3. (za izražanje presežene mere) più di:
meri čez dva metra misura più di due metri
4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpiti drug čez drugega gridare confusamente
pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
čez mero jesti mangiare a crepapelle
šport. tek čez drn in strn cross country
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione - činítelj (-ja) m fattore; organo:
koeksistenca je pomemben politični činitelj la coesistenza è un importante fattore politico
za ureditev problemov šolstva se bodo morali najprej angažirati odgovorni činitelji per risolvere i problemi della scuola dovranno impegnarsi anzitutto gli organi competenti - číst (-a -o)
A) adj.
1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura
2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura
3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida
4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto
5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia
6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari
B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale