Franja

Zadetki iskanja

  • objèm (-éma) m abbraccio, amplesso; pren. morsa, stretta:
    vreči se v objem gettare le braccia al collo di
    preživeti počitnice v objemu gozdov passare le vacanze in mezzo ai boschi
    knjiž. priti v objem smrti morire
    ladja je bila ujeta v objemu polarnega ledu la nave si trovò bloccata nella stretta dei ghiacci polari
  • objémati (-am) | objéti (-jámem) imperf., perf.

    1. abbracciare, stringere tra le braccia

    2. pren. circondare, girare attorno a

    3. pren. provare, sentire:
    objemal ga je čuden občutek provava una strana sensazione

    4. diffondersi:
    prijetna toplota je objemala telo un piacevole calore si diffondeva per il corpo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    objemali so ga sladki spomini si sentiva sommergere da dolci ricordi
    objemati kozarec tenere forte il bicchiere, pren. cioncare
    z očmi objemati dolino vagare con lo sguardo per la valle
  • oblák (-a) m

    1. nuvola, nube:
    nebo je pokrito z oblaki il cielo è coperto di nubi
    beli oblaki, deževni oblaki nuvole bianche, nuvole cariche di pioggia
    ekst. oblak prahu nuvola di polvere

    2. (velika skupina letečih, plavajočih živali) nuvolo (insetti, uccelli); branco (pesci)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un violento nubifragio
    pren. pasti z oblakov cascare dalle nuvole
    pren. biti z glavo v oblakih avere la testa fra le nuvole
    pren. zidati gradove v oblake fare castelli in aria
    meteor. kopasti, slojasti oblak cumulo, strato
  • oblikováti (-újem)

    A) imperf.

    1. formare, dare forma a, modellare, foggiare, plasmare (tudi ekst.):
    oblikovati glino modellare l'argilla
    oblikovati kovino, marmor dare forma ai metalli, al marmo

    2. creare, istituire

    3. educare, formare, foggiare;
    oblikovati otrokov značaj forgiare il carattere di un ragazzo

    4. esprimere

    B) oblikováti se (-újem se) imperf. refl.

    1. delinearsi; intravvedersi, profilarsi:
    vrhovi lip, podobni kupolam, so se oblikovali v daljavi cime di tigli si intravvedevano lontano in forma di cupole

    2. formarsi
  • oblíti (-líjem) | oblívati (-am) perf., imperf.

    1. bagnare, spruzzare; cospargere:
    obliti avto bagnare l'automobile
    obliti torto s čokolado cospargere la torta di cioccolata, pralinare la torta
    Tibera obliva Rim Roma è bagnata dal Tevere

    2. pren.
    kurja polt, zona ga je oblila gli venne la pelle d'oca
    obraz mu je oblil mrzel pot il volto si coprì di sudore freddo; un sudore freddo gli imperlò il volto
    oblila ga je rdečica arrossì, si coprì di rossore

    3. pren. coprire, colmare di; knjiž. circonfondere:
    oblivati koga z uslugami colmare uno di favori
    obliti s sramoto svergognare
  • oblízati (-lížem) | oblizováti (-újem) perf., imperf.

    1. leccare:
    dober, da bi si prste oblizal buono da leccarsi le dita

    2. pren. lambire

    3. ekst. lisciare, levigare
  • obljúbiti (-im) | obljúbljati (-am)

    A) perf., imperf. promettere (tudi ekst.):
    obljubljati zlate gradove, deveta nebesa promettere mirabilia, mari e monti, Roma e toma
    svečano obljubiti promettere in fede

    B) obljúbljati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, essere previsto:
    obljublja se deževen dan si prevede una giornata piovosa

    C) obljúbljati si (-am si) imperf. refl. ripromettersi
  • obnemógel (-gla -o) adj.

    1. sfinito, esausto, spossato:
    tako je obnemogel, da ne more več hoditi si è ridotto a non poter più camminare

    2. pren. impotente:
    obnemogla jeza rabbia impotente
  • obogatíti (-ím)

    A) perf. tr.

    1. arricchire:
    kupčije so ga obogatile i commerci lo arricchirono, si arrichì coi commerci

    2. (številčno povečati) arricchire, accrescere; pren. impinguare, rimpolpare:
    knjižnico so obogatili z novimi primerki la biblioteca fu arricchita di nuovi acquisti

    3. (izboljšati kakovost, vrednost) arricchire, migliorare; integrare:
    obogatiti zemljo z gnojenjem arricchire, migliorare la terra coi concimi
    obogatiti z vitamini vitaminizzare

    B) obogatíti se (-ím se) perf. refl. arricchirsi; pren. ingrassarsi:
    obogatiti se na račun nekoga arricchirsi a spese di qcn.
    izpoved priče se obogati z novimi detajli il resoconto del testimone si arricchisce di nuovi particolari
  • obráčati (-am) | obrníti (-em)

    A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
    obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
    obračati seno voltare il fieno
    obrniti suknjič rivoltare una giacca
    obračati zemljo rivoltare la terra
    obračati liste v knjigi voltare le pagine
    obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
    obračati besede travisare le parole
    obračati želodec stomacare
    znati obračati denar saperci fare coi soldi
    pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
    obračati oči girare gli occhi
    obračati pero scrivere
    obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
    obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
    obračati plašč po vetru voltare gabbana
    ekon. obračati denar far circolare il denaro
    dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
    kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
    vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
    kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
    pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
    obrniti orožje proti komu cambiar fronte
    obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
    svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
    obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
    PREGOVORI:
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

    B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare, mutare:
    vreme se obrača il tempo sta cambiando

    2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

    3. pren. muoversi:
    obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
    želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
    pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
    pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
    leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
    obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
    obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
    obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
    pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
  • obràz (-áza) m

    1. faccia, viso, volto:
    suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
    bled obraz volto pallido
    grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

    2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
    kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
    boječ, plah obraz volto timido
    hud, jezen obraz volto adirato
    nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

    3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
    pokazati na obrazu far sembiante di
    Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
    obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
    obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
    obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
    delati obraze fare smorfie
    delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
    pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
    lagati v obraz mentire spudoratamente
    metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
    pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
    ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
    v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
    kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
    zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
    soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
    človek z dvema obrazoma persona ambigua
    med. hipokratični obraz facies ippocratica
  • obrísati1 (-ríšem)

    A) perf. pulire, nettare; asciugare; astergere:
    obrisati posodo asciugare le posate
    obrisati prah pulire la polvere
    obrisati nos pulire, pulirsi il naso
    pren. obrisati koga po nosu dare un pugno (sul naso)

    B) obrísati se (-ríšem se) | obrísati si (-ríšem si) perf. refl. pulirsi:
    obrisati se pod nosom za nekaj restare a bocca asciutta, con un palmo di naso
    vulg. s tem si lahko rit obrišeš con questo puoi pulirti il culo
    pog. obrisati si smrkelj scaccolarsi
  • obróček (-čka) m

    1. dem. od obroč cerchietto, anello:
    zlati obroček anello, fede matrimoniale
    izmenjati si zlata obročka scambiarsi la fede nuziale
    anat. maternični obroček anello intrauterino
    obroček za ključe anello portachiavi
    obroček za grizenje zanna, dentaruolo
    obroček za prtičke portatovagliolo

    2. bot., zool. anello
  • obrúsiti (-im)

    A) perf. limare; levigare; dirozzare, sgrossare:
    strojn. obrusiti zob (pločevine ipd. ) bisellare

    B) obrúsiti se (-im se) perf. refl. perdere il filo (lama), ottundersi; ekst. logorarsi

    C) obrúsiti si (-im si) perf. refl. consumarsi, logorarsi, logorare:
    obrusiti si čevlje consumarsi, logorare le scarpe
  • obúti (obújem) | obúvati (-am) perf., imperf. mettere (le scarpe), calzare:
    obuti čevlje, škornje, nogavice mettere le scarpe, gli stivali, le calze
    pren. obuti konja ferrare il cavallo
    PREGOVORI:
    brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica (eccetto sporcizia e unghie lunghe)
  • obvestíti (-ím) | obvéščati (-am) perf., imperf. informare, avvertire, avvisare, dare notizia (di qcs. a); notificare; segnalare; ragguagliare:
    starše obveščamo, da bo vpis v prvi razred prihodnji torek si informano i genitori che l'iscrizione alla I classe avrà luogo martedì prossimo
    obvestiti policijo avvertire la polizia
    knjiž. koga o kom, o čem obvestiti rendere edotto qcn. su qcs.
  • obvézati (-véžem) | obvezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. med. bendare, fasciare:
    obvezati rano bendare, fasciare la ferita

    2. obbligare, impegnare, vincolare:
    obvezati koga k molku imporre a qcn. il vincolo del silenzio

    B) obvézati se (-véžem se) | obvezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. impegnarsi, incaricarsi:
    podjetje se je obvezalo, da bo dela končalo v tem letu l'impresa si è incaricata di finire i lavori entro l'anno
  • obviséti (-ím) perf. restare attaccato, rimanere appeso; pendere;
    na licih mu je obvisel zadovoljen smehljaj sul viso si disegnò un sorriso di soddisfazione
    pren. vprašanje je obviselo v zraku la domanda restò sospesa a mezz'aria
    pren. njegovo življenje je obviselo na nitki la sua vita è appesa a un filo
  • obzórje (-a) n

    1. orizzonte (tudi pren.):
    daljno obzorje il lontano orizzonte
    nova umetniška smer je že na obzorju all'orizzonte artistico si sta profilando una nuova corrente
    glasbeno, kulturno obzorje orizzonte musicale, culturale

    2. geol. orizzonte; mont. livello
  • ōcchio m (pl. -chi)

    1. oko:
    avere gli occhi dobro videti
    dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
    spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
    mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
    guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
    sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
    cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
    in un batter d'occhio v trenutku
    strizzare l'occhio pomežikniti
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
    a occhi aperti pren. zelo pazljivo
    chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
    a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
    guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
    come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
    a quattr'occhi na štiri oči
    a vista d'occhio vidno
    occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

    2. pogled, vid:
    tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
    colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
    a occhio e croce pren. približno
    gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
    fare l'occhio a privaditi se na
    dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
    saltare agli occhi pren. biti v oči
    a perdita d'occhio do koder seže pogled
    mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
    mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

    3. pren.
    costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

    4. pren. oko, občutek za lepo:
    anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
    pascer l'occhio pasti oči

    5. pren. oko, izraz:
    fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
    fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

    6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
    occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
    gli occhi del mondo javno mnenje
    agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
    perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
    avere buon occhio znati izbirati
    vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

    7. pren. pozor:
    occhio! pozor!
    occhio alle curve! pazi na ovinke!

    8.
    i due occhi del cielo sonce in luna
    i mille occhi del cielo zvezde
    occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
    trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
    occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
    occhio magico radio magično oko
    occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

    9. luknja, odprtina:
    occhi del formaggio luknje v siru

    10. bot. popek, očesce

    11. zool.
    occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

    12. arhit.
    occhio di bue volovsko oko
    uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

    13. miner.
    occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
    PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
    in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko