Franja

Zadetki iskanja

  • presedéti (-ím) | presedévati (-am) perf., imperf. sedere; passare il tempo seduto:
    cele ure presedeti pri knjigah leggere, studiare ore e ore
    presedeti kazen scontare la pena in carcere
  • prestájati1 (-am) | prestáti (-stánem) imperf., perf.

    1. soffrire, sopportare; jur. espiare:
    prestajati lakoto, mraz soffrire la fame, il freddo
    prestajati krizo attraversare una crisi
    jur. prestajati kazen espiare una pena, scontare una condanna

    2. sopravvivere, soffrire; sopportare; superare; resistere:
    prestati vojno sopravvivere alla guerra
    prestati nevarnost superare un pericolo
    ne prestati izgube non sopportare la perdita
    prestati naskok sovražnika resistere all'attacco nemico
    ne moči prestati drug brez drugega non poter vivere uno senza l'altro
    nihče ne ve, koliko sem prestal nessuno sa quanto ho sofferto
    prestati brez česa poter fare a meno di qcs.

    3. passare, dare, fare:
    prestati izpit superare l'esame
    prestati test fare un test
    prestati preizkušnjo superare la prova

    4. (prenehati, prenehavati) star. cessare:
    veter je nenadno prestal improvvisamente il vento si calmò, cessò di soffiare
  • pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.

    1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
    pritisniti na gumb premere il bottone
    lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
    pritisniti na zavore schiacciare il freno

    2. stringere:
    pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto

    3. pren. premere; serrare; spingere:
    pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
    pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
    pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro

    4.
    pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
    pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse

    5. pren. incalzare:
    draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
    mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
    pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
    pren. pritiskati ob tla deprimere
    vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
    šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
    pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
    pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
    pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
    pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
    pritisniti glasneje cantare più forte
    pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
    pritisniti koga na srce abbracciare qcn.
  • sasso m

    1. kamen:
    una strada tutta sassi kamnata pot
    avere un cuore di sasso pren. biti krut, brezsrčen
    fa piangere i sassi, fa pena ai sassi pren. še kamen bi se ga usmilil; zadeva je prav mučna, smešna
    gettare, tirare sassi in colombaia pren. pljuvati v lastno skledo
    mettere un sasso sopra qcs. pren. zadevo zaključiti, o čem ne govoriti več
    rimanere di sasso okamneti (od začudenja, strahu ipd.)

    2. kamnita, strma stena

    3. ekst. strma gora; skalnat svet

    4. knjižno nagrobni kamen, grob
  • smŕten (-tna -o) adj.

    1. della morte, mortale, letale, esiziale, micidiale, capitale, fatale;
    kačji pik je lahko smrten il morso della vipera può essere letale
    smrtna rana ferita mortale
    smrtni sovražnik nemico mortale
    smrtna kazen pena capitale

    2. (umrljiv) mortale:
    vsi smo smrtni tutti siamo mortali

    3. pren. mortale, di tomba:
    smrtno sovraštvo odio mortale
    smrtna tišina silenzio di tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ležati na smrtni postelji agonizzare
    spati smrtno spanje essere morti
    smrtna obsodba condanna a morte
    rel. smrtni greh peccato mortale, capitale
    šport. smrtni skok salto mortale
    šport. smrtni zavoj spirale della morte
    zool. smrtni sel nunzio della morte (Blaps mortisaga)
  • spreglèd (-éda) m

    1. lapsus lat., svista

    2. disattenzione, sbadataggine:
    zaradi spregleda prometnega znaka je prišlo do nesreče ha provocato l'incidente non avendo visto il segnale stradale

    3. condono; remissione:
    spregled kazni condono della pena

    4. pren.
    biti, priti na spregled farsi vedere
  • spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
    spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
    spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
    spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

    2. cambiare, alterare:
    spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

    3. trasformare; convertire; commutare:
    spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
    spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
    pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
    spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
    navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
    spremeniti v kašo spappolare
    spremeniti v kis acetificare
    spremeniti v kost ossificare
    spremeniti objekt oggettivare
    soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

    B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
    spremeniti se na bolje cambiare in meglio
    voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
    spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
    negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
    PREGOVORI:
    časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis
  • stróg (-a -o) adj.

    1. severo, rigoroso, austero:
    strog učitelj un maestro severo
    strog pogled sguardo severo

    2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
    strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
    zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto

    3. aspro, duro; inflessibile:
    stroga kritika critica aspra
    dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura

    4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
    strogi vegetarijanec vegano

    5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
    stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
    po strogi logiki a rigor di logica

    6. (oblikovno preprost) severo, austero:
    pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero

    7. pren. di tomba:
    zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
    stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
    v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
    strog policijski nadzor piantonamento
    strog sodnik catone; iron. censore
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • telésen (-sna -o) adj.

    1. del corpo, corporale, corporeo, fisico, somatico, materiale:
    telesni deli parti del corpo
    telesna napaka difetto fisico
    telesne potrebe necessità materiali, corporali
    telesni stražar guardia del corpo, guardaspalle; gorilla

    2. (čuten, spolen) sensuale, materiale:
    telesna ljubezen amore materiale
    izzivalno telesna ženska una donna sensualmente provocante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. telesna diagonala diagonale del solido
    jur. telesna kazen pena corporale
    telesna konstitucija costituzione; tempra, fibra
    zool. telesna os asse somatico
    rel. telesna pokora mortificazione
    med. telesna slabost astenia
    nekdaj šol. telesna vzgoja educazione fisica
    pren. (pokojnikovi) telesni ostanki resti mortali
    anat. telesni krvni obtok circolazione sanguigna
    telesni ustroj fisico
  • upravíčen (-a -o) adj. giusto, giustificato; ragionevole; legittimo:
    upravičena želja giusto desiderio
    upravičena zahteva una richiesta ragionevole
    upravičena kazen pena giusta, giustificata
    jur. upravičen sum legittima suspicione; legittima
    upravičeni dedič erede legittimo
  • valere*

    A) v. intr. (pres. valgo)

    1. veljati, biti vreden:
    far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

    2. biti sposoben, vešč:
    farsi valere uveljaviti se

    3. veljati, šteti

    4. biti v veljavi; držati:
    sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

    5. ekst. biti res; biti prav

    6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
    credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

    7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
    che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
    tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

    B) v. intr., v. tr.

    1. veljati, biti vreden:
    la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
    non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
    valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

    2. biti enak:
    una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
    valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
    PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
    Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

    3. biti enak, pomeniti:
    vale a dire to je, se pravi

    4. prinesti, prinašati:
    un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

    C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
    il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

    Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
    valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
    PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena
  • véčen (-čna -o) adj.

    1. eterno; knjiž. sempiterno:
    prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
    rel. večno življenje la vita eterna
    večno mesto la città eterna

    2. eterno; perenne, perpetuo:
    večni sneg nevi perenni
    živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
    biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

    3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
    večna resnica verità eterna, immutabile

    4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
    večni prepiri continue liti

    5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
    večni mladenič l'eterno giovanotto
    knjiž. večni žid l'ebreo errante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
    pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
    rel. večni ogenj il fuoco eterno
    večni sodnik Dio (in veste di giudice)
    večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
    večna luč luce eterna
    večne zaobljube voti perpetui, solenni
    pren. večni študent eterno studente
    šah. večni šah scacco perpetuo
  • velikóst (-i) f grandezza, grossezza; dimensione, proporzione:
    velikost stavbe la grandezza di un edificio
    velikost predmeta grossezza di un oggetto
    velikost črk grandezza dei caratteri
    velikost kazni durata della pena
  • višína (-e) f

    1. altezza; (nadmorska) altitudine; alto:
    meriti višino česa misurare l'altezza di qcs.
    koča je na višini 1500 m la baita è a un'altitudine di 1500 m

    2. livello; ammontare; entità:
    določiti višino davka stabilire l'ammontare dell'imposta
    višina kazni l'entità della pena

    3. knjiž. (vrh, vzpetina) altura; cima; quota:
    gorske višine cime montuose

    4. (stopnja, raven) livello:
    obdržati kondicijo na ustrezni višini mantenere la forma fisica a un adeguato livello

    5. muz. altezza:
    višina tona altezza del tono

    6. mat. altezza; vet.
    plečna višina altezza delle spalle
    teh. sesalna višina altezza di aspirazione
    astr. geocentrična višina zvezde altezza geocentrica di un astro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. aer. letalo izgublja višino l'aereo perde quota
    nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja la tempesta li investì all'altezza del Capo di Buona Speranza
    geogr. absolutna (nadmorska), relativna višina altitudine assoluta, relativa (sul livello del mare)
    šport. skok v višino salto in alto
    tisk. višina knjižnega hrbta spalla
    arhit. višina loka monta
    grad. višina stopnice alzata
  • vita1 f

    1. biol. življenje:
    vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
    o la borsa o la vita! denar ali življenje!
    pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
    questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
    dare la vita a qcn. koga roditi
    dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
    dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
    dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
    esser in fin di vita umirati
    essere in vita živeti
    far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
    mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
    perdere la vita izgubiti življenje, umreti
    privar della vita umoriti
    rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
    rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
    restare, rimanere in vita preživeti
    salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
    togliersi la vita narediti samomor
    ne va della vita gre za življenje ali smrt
    vender cara la vita drago prodati svoje življenje

    2. življenje (v časovnem trajanju):
    l'altra vita večno življenje
    a vita dosmrtno
    in vita mia v svojem življenju
    vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
    vita media povprečna življenjska doba
    passar a miglior vita preminiti, umreti

    3. življenje (način):
    vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
    vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
    vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
    che vita! življenje pa tako!
    la dolce vita sladko življenje
    ragazza di vita pocestnica
    ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
    avere una doppia vita živeti dvojno življenje
    cambiar vita začeti novo življenje
    fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
    fare una bella vita živeti brezskrbno
    fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
    fare una vita da cani živeti pasje življenje

    4. pren. trajanje

    5. moč; življenjska sila

    6. pren. živost, živahnost:
    una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica

    7. bitje, oseba; živa duša:
    non c'è traccia di vita ni žive duše

    8. sloves

    9. življenje, življenjepis:
    una vita romanzata romansirano življenje

    10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
    che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje
  • vréden (-dna -o) adj.

    1. del valore di, che vale:
    njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
    as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
    gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

    2. degno; meritevole:
    pomilovanja vreden degno di compassione
    vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
    stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

    3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
    estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
    vreden nakit gioielli preziosi
    eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
    prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
    iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
    drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
    vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
    dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
    zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
    ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
    nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
    vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
    blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
    vreden graje censurabile, sindacabile
    vreden obsodbe condannabile
    vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
    PREGOVORI:
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • zapóren (-rna -o) adj.

    1. del carcere, carcerario; di arresto; detentivo:
    zaporni paznik guardia carceraria
    zaporno povelje mandato di arresto
    zaporna kazen pena detentiva; voj. rigore

    2. di chiusura, di sbarramento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avt. zaporna igla valvola a spillo (del carburatore)
    grad. zaporni sloj strato drenante
    teh. zaporni ventil valvola a saracinesca
    zaporni zasun saracinesca
    voj. zaporni baloni palloni frenati
    zaporni ogenj fuoco di sbarramento
    friz. zaporna mrežica retina per capelli
  • znížanje (-a) n abbassamento; calo; riduzione:
    znižanje temperature abbassamento della temperatura
    znižanje cene calo del prezzo
    znižanje kazni riduzione della pena
  • zvíšati (-am) | zviševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare:
    zvišati hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    2. aumentare; trg. caricare; jur. aggravare:
    zvišati plače aumentare gli stipendi
    zvišati kazen aggravare la pena
    zvišati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost caricare il prezzo di un prodotto dell'I.V.A.

    B) zvíšati se (-am se) | zviševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. crescere, salire; aumentare:
    vodna gladina se je zvišala è salito il livello dell'acqua
    življenjski stroški so se zelo zvišali è aumentato di molto il carovita