várnosten (-tna -o) adj. di sicurezza, precauzionale:
varnostni organi organi di pubblica sicurezza
avt. varnostni pas cintura di sicurezza
elektronski varnostni sistem sistema di sicurezza elettronico
varnostna naprava congegno, dispositivo di sicurezza
varnostni ukrep misura di sicurezza, misura precauzionale
teh. varnostni ventil valvola di sicurezza
varnostno steklo vetro di sicurezza
varnostna zaponka spilla di sicurezza
protivlomna varnostna naprava congegno antifurto
navt. varnostna brv scalandrone
varnostna ključavnica serratura di sicurezza
varnostna mreža rete di sicurezza
avt. varnostna ograja guardavia, guardrail
avt. varnostna razdalja distanza di sicurezza
mont. varnostna svetilka lampada da minatore, lampada Davy
šport. varnostna vez attacco di sicurezza
navt. varnostna vrv passerino
elektr. varnostna vtičnica presa con contatto di terra
teh. varnostna zaponka copiglia di sicurezza
varnostni faktor coefficiente di sicurezza
Varnostni svet OZN Consiglio di Sicurezza dell'ONU
avt. varnostni trikotnik triangolo di segnalazione
varnostno območje zona di sicurezza
Zadetki iskanja
- vegetacíjski (-a -o) adj. di, della vegetazione; vegetativo:
vegetacijski pas fascia vegetativa
vegetacijski stožec cono, apice vegetativo - vénerin (-a -o) adj. di Venere, med. venereo; astr. venusiano:
anat. venerin griček monte del pube, monte di Venere
bot. venerini lasci capelvenere, adianto (Aduiantum capillus Veneris)
zool. venerin pas cinto di Venere (Cestus veneris) - verde
A) agg.
1. zelen (tudi ekst.):
zona verde urban. zeleni pas, zeleno območje
diventare, farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia pozeleneti od zavisti, strahu, jeze
2. ekst. zelen, nezrel
3. ekst. zelen, svež (drva)
4. pren. zelen, mlad
5. pren. krepek, čil
6. zelen, ki zadeva kmetijstvo:
piano verde zeleni plan
B) m
1. zelenilo, zelena barva
2. zeleni del:
essere al verde pren. biti popolnoma suh, brez prebite pare
3. ekst. zelenje, vegetacija; urban. zelenje, zelena površina:
verde attrezzato urban. rekreacijska površina
verde pubblico mestno zelenje
4. pren. moč, mladostnost:
essere nel verde degli anni pren. biti v najboljših letih
5. avto zelena barva (semaforja)
6. kem., miner. zelena spojina; zeleni mineral:
granato verde zeleni granat
verde rame zeleni volk - višínski (-a -o) adj.
1. di, dell'altezza; in altezza:
višinske mere misure di altezza
2. knjiž. (gorski, hribovski) montano, di montagna:
višinski zrak aria di montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. višinska bolezen mal di montagna
geogr. višinska karta carta altimetrica
agr. višinska kmetija fondo montano
geogr. višinska razlika dislivello; žel. sopraelevazione
geod. višinska točka quota
bot. višinski pas fascia vegetazionale
alp. višinski tabor base d'alta montagna
aer. višinsko krmilo timone di quota
višinsko sonce sole d'alta montagna - vítek (-tka -o) adj. snello, flessuoso, affusolato, slanciato, sottile:
vitki prsti, vitke noge dita, gambe affusolate
vitko telo corpo flessuoso
vitek pas vita sottile
vitka linija linea
zool. vitki lori lori (Loris tardigradus) - vózen2 (-zna -o) adj.
1. di marcia, di corsa; del comportamento su strada:
vozna histrost velocità di marcia
vozne lastnosti comportamento su strada (della macchina)
2. avt. usabile
3. carreggiabile, praticabile, rotabile, viabile:
vozna cesta strada carreggiabile
žel. vozni park materiale rotabile
4.
vozni red orario
avtobusni, ladijski, železniški vozni red orario delle corriere, delle navi, dei treni
vozni listek biglietto
avt. vozni pas corsia - vpeljáti (vpéljem) | vpeljeváti (-újem) perf., imperf.
1. introdurre, iniziare, avviare:
vpeljevati koga v raziskovalno delo avviare qcn. alla ricerca
2. introdurre:
vpeljala ga je v visoko družbo lo introdusse nell'alta società
3. (narediti, da se začne uporabljati) introdurre:
vpeljati novo valuto introdurre una nuova valuta
4. (napeljati) introdurre, far passare:
vpeljati elastiko v pas introdurre l'elastico nella cintura - zaščíten (-tna -o) adj. di protezione; protettivo, protettore:
zaščitni pas drevja fascia protettiva di alberi
zaščitni ukrepi misure, provvedimenti protettivi
zaščitna carina dazio protettivo
zaščitna očala occhiali protettivi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. zaščitni znak marchio depositato
med. zaščitna maska maschera di protezione
voj. zaščitni ogenj fuoco di sbarramento
navt. zaščitna lopa tambucio
avt. zaščitna ograja guard-rail
med. zaščitno cepljenje vaccinoprofilassi - zategníti (-em) | zategováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. tirare, stringere; annodare:
zategniti pas na hlačah tirare la cinghia
zategniti si kravato annodare la cravatta
2. pog. portare (in macchina):
z avtomobilom ga je zategnil v mesto lo portò in città con la macchina
3. strascicare (suono, parola), parlare strascicato
B) zategníti se (-em se) | zategováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. trascinarsi; riparare:
ranjeni srnjak se je zategnil v grmovje il capriolo ferito si trascinò dietro un cespuglio
2. pren. protrarsi - zavijálen (-lna -o) adj. di impacchettamento, da imballaggio, per pacchi:
zavijalni papir carta da imballaggio
zavijalni stroj impacchettatrice
avt. zavijalni pas corsia di deviazione - zelèn (-êna -o)
A) adj.
1. verde; verdeggiante:
zeleno listje foglie verdi
bledo, rjavo, svetlo zelen verde pallido, marrone, chiaro
grahasto, olivno, smaragdno, steklenično zelen verde pisello, oliva, smeraldo, bottiglia
zelena polja campagna verde
zeleni pas zona verde
2. pren. verde, acerbo, immaturo; imberbe:
jesti zeleno sadje mangiare frutta acerba
zelena leta verde età
3. pren. (zelo bled) pallido, smorto, verde:
biti zelen od zavisti, strahu, jeze farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prižgati zeleno luč dare il beneplacito, il benestare
pren. sesti za zeleno mizo sedere al tavolo delle trattative
pren. priti na zeleno vejo riprendersi (economicamente), essere a cavallo
bot. zelene alge alghe verdi, clorofite (sing. -e) (Chlorophyta)
zool. zelena bičevnica driofide (Dryophis)
pren. lov. zelena bratovščina i cacciatori
kem. zelena galica vetriolo verde, solfato ferroso
bot. zelena jelša ontano verde (Alnus viridis)
bot. zelena lupina (pri orehih) mallo
bot. zelena mušnica tignosa verde (Amanita phalloides)
zool. zelena rega raganella (Hyla arborea)
gastr. zelena solata insalata verde
zool. zelena žolna picchio verde (Picus viridis)
fot. zeleni filter filtro verde
pog. hist. zeleni kader imboscati, disertori (dell'esercito austriaco nella I guerra mondiale)
pog. kem. zeleni volk (bakrov acetat) acetato di rame, verderame
zeleno steklo vetro da bottiglia
B) zelêni (-a -o) m, f, n polit.
na volitvah so zmagali zeleni i verdi hanno vinto alle elezioni
suša je uničila vse zeleno la siccità ha danneggiato tutto il verde
biti v zelenem essere vestito di verde
inter. tristo zelenih! mille diavoli! - zunánji (-a -e)
A) adj.
1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva
2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori
3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri
4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni
5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno
B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto