múka (-e) f
1. (trpljenje, bolečina) pena, dolore, sofferenza; travaglio, tribolo, afflizione; supplizio:
lajšati muke ranjencev alleviare il dolore ai feriti
zvijati se od muk contorcersi dal dolore
prestajati nečloveške muke soffrire le pene dell'inferno
vsak korak mu je v muko ogni passo provoca (forti) dolori
hist. dati koga na muke mettere alla tortura
mitol., pren. Tantalove muke le pene di Tantalo
2. pren. (neprijetnost, trud) fastidio, guaio; fatica:
od posestva ni imel koristi, pač pa samo muko dal podere non gli veniva utile ma solo fastidi
napraviti kaj brez muke fare qcs. senza difficoltà
dihati z muko respirare a fatica
prenašati jo ves dan je prava muka sopportarla tutto il giorno è una faticaccia
Zadetki iskanja
- nagájati (-am) imperf.
1. molestare; stuzzicare; fare dispetti:
nagajati z ropotanjem molestare facendo baccano
2. intralciare, ostacolare, fapporre ostacoli:
rad bi gradil, pa mu nagaja sosed vorrebbe farsi la casa ma il vicino gli frappone ostacoli
3. ekst. non funzionare bene, essere difettoso:
elektrika nagaja ci sono disturbi nella corrente
zadnje čase mu zdravje nagaja negli ultimi tempi è malandato di salute - namaškaráti (-ám)
A) perf.
1. mettere la maschera
2. vestire goffamente, in modo ridicolo
B) namaškaráti se (-ám se) perf. refl.
1. mascherarsi, mettersi la maschera
2. vestirsi in modo ridicolo; conciarsi:
glej jo no, kako se je namaškarala ma guarda come si è conciata - nameníti (-im) | naménjati (-am)
A) perf., imperf.
1. destinare, assegnare; adibire:
dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti
2. indirizzare, rivolgere; concedere:
nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi
B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
namenil sem se prodati ho deciso di vendere
namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo
2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno - napáčen (-čna -o) adj.
1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.
2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia - naredíti (-ím)
A) perf.
1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi
2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito
3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova
B) naredíti se (-ím se) perf. refl.
1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto
2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?! - nessuno
A) agg.
1. noben:
non ho nessun dubbio nimam nobenega dvoma, nikakor ne dvomim
2. kak, kakšen (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
fammi sapere se ti serve nessun aiuto sporoči mi, če potrebuješ kakšno pomoč
B) pron.
1. nihče:
nessuno osa contraddirlo nihče se mu ne upa ugovarjati
figli di nessuno najdenčki
terra di nessuno nikogaršnja zemlja
2. kdo, nekdo (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
è venuto nessuno a cercarmi? ali me je kdo iskal?
C) m (le sing.) niče:
crede di essere qualcuno ma è proprio nessuno domišlja si, da je nekdo, a je le navadno niče - neúmen (-mna -o) adj.
1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
neumen obraz faccia balorda, sciocca
neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione
2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
učiti se kot neumen studiare come un ossesso
3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
neumen od veselja pazzo di gioia
4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
neumna navada sciocca abitudine
spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte
5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
imeti neumno srečo avere una fortuna matta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
pren. neumno vreme tempo instabile
PREGOVORI:
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli - neverjétno adv.
1. incredibilmente, inverosimilmente, sbalorditivamente
2. (v povedni rabi)
zdi se jim neverjetno, da bi zmagali gli sembra incredibile di poter vincere
neverjetno, vendar resnično incredibile, ma vero
neverjetno! cose dell'altro mondo! - níkdar adv. (v nikalnih stavkih) mai; mai e poi mai; knjiž. giammai:
nikdar več me ne boste videli non mi vedrete mai più
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio - nō
A) avv.
1. ne:
anzi che no iron. precej
certamente no, proprio no seveda ne
come no, perché no seveda, kajpada
forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
più no che sì verjetno ne
se no sicer
accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
pare di no zdi se, da ni res
speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi
2. ne:
ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)
3. ne (v holofrastični funkciji):
sì e no morda, kvečjemu
sì o no? da ali ne?
vogliamo andare o no? ali gremo?
4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?
B) m
1. ne; zavrnitev, odklonitev:
dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen
2. glas proti:
ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti - non avv.
1. ne:
non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
non ci credo mica ne verjamem
che è, che non è nenadoma, kdove kako
in men che non si dica v trenutku
non c'è di che! prosim!, ni za kaj
2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
lei non tu ona, ne ti
gli piaccia o non če mu je všeč ali ne
3. knjižno ne... niti
4. ne (v retoričnih vprašanjih):
ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?
5. (v pleonastični rabi)
non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
per poco non cadevo skoraj bi padel
6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
non altrimenti che tako kot
non che ne zato, ker:
non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi - obráčati (-am) | obrníti (-em)
A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone
B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando
2. obračati, obrniti se na rivolgersi a
3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata - odríniti (-em) | odrívati (-am)
A) perf., imperf.
1. spingere via, respingere, risospingere; scostare, spostare:
igre odriniti (odbiti)
kroglo raffare
hotel jo je objeti, a ga je odrinila fece per abbracciarla ma lei lo respinse bruscamente
2. pren. allontanare, rimuovere
3. pren. relegare
4. pren. partire, andare, avviarsi:
odriniti na izlet andare in gita
5. pagare, sborsare
6. (odložiti, odlagati) rimandare, rinviare
7. nareč. (bastare)
toliko denarja že odrine questi soldi dovranno pur bastare
B) odríniti se (-em se) | odrívati se (-am se) perf., imperf. refl. slanciarsi, prendere lo slancio - otépati (-am) | otêpsti (otêpem)
A) imperf., perf.
1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
otepati orehe abbacchiare le noci
2. battere (i cereali)
3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
otepati z repom scodinzolare
4. pren. mangiare, spolverare
5. pren. obl. ballare addosso:
hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
pren. otepati revščino vivere stentatamente
pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
otepati po cesti arrancare per la strada
B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.
1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
otepati se funkcije rifiutare la carica
2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica
3.
otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza - pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
biti ob pamet perdere la testa
imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
ne priti (komu)
niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
govoriti na pamet parlare a braccio
kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
po moji pameti secondo me, a mio avviso
imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
zdrava pamet (comune) buon senso
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
PREGOVORI:
pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza - pardón (-a)
A) m star. scusa:
pog. brez pardona non ci sono ma che tengano, non ci sono santi che tengano, senza discutere
B) pardón inter. pog. (oprosti, oprostite) scusa, scusi, scusate - pelo m
1. dlaka, kocina:
i peli della barba kocine na bradi
andare a pelo biti po želji
avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
cavalcare a pelo jezditi brez sedla
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu
2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
cotone in pelo mikan bombaž
3. puh
4. krzno
5. površina:
il pelo dell'acqua površina vode
6. (tenka) razpoka
7. pren. las:
c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
essere a un pelo da biti na tem, da
PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar - pentola f
1. lonec:
pentola a pressione ekonom lonec
avere la pentola al fuoco pren. biti preskrbljen
fare la pentola a due mani dati roke na bok
qualcosa bolle in pentola pren. nekaj se kuha
sapere che cosa bolle in pentola vedeti, kaj se pripravlja
2. (poln) lonec:
bollire come una pentola di fagioli pren. kar naprej žebrati
cavare gli occhi dalla pentola prilastiti si najboljši del česa
PREGOVORI: il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan - pērdere*
A) v. tr. (pres. pērdo)
1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
perdere l'impiego izgubiti službo
perdere la stima biti ob dober glas
il radiatore perde acqua radiator pušča
perdere la bussola pren. izgubiti glavo
2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost
3. zamuditi, zamujati:
perdere il treno zamuditi na vlak
4. biti premagan, poražen:
perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
perdere la partita biti premagan
è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša
5.
a perdere trgov. za enkratno uporabo
vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo
6. pogubiti:
perdere l'anima pogubiti dušo
B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)
1.
perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum
2. zgubiti, zgubljati se:
il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti