láhen (-hna -o) adj.
1. leggero, lieve:
lahen veter vento leggero
lahna rdečica lieve rossore
2. (ki ne kaže naporov) leggero
3. (ki je iz drobnih delov) leggero, esile:
nad poljem leži lahna meglica sulla valle si stende un'esile nebbiolina
Zadetki iskanja
- lahkó adv.
1. facilmente, con facilità; leggermente:
lahko prebavljiva hrana cibo facilmente digeribile
biti lahko oblečen portare abiti leggeri
lahko razumljiv accessibile, comprensibile
lahko vodljiv manoviero
2. (izraža zmožnost za kako dejanje)
vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi il veicolo può muoversi su terra e in acqua
kolikor lahko presodim, je stvar resna a quanto posso giudicare, la faccenda è seria
3. (v vezniški rabi)
lahko (da) pride, lahko (da) ne può darsi che venga e può darsi che non venga
4. (izraža dovoljenje, soglasje)
naročnina se lahko poravna v treh obrokih l'abbonamento è pagabile, si può pagare in tre rate
'Ali smem?' 'Lahko?' 'È permesso?' 'Si può?'
5. (izraža prošnjo, omiljeno zapoved)
ali mi lahko daš kozarec vode? puoi darmi un bicchier d'acqua?
6. (v zvezi z 'reči, trditi, predstavljati si' izraža podkrepitev trditve, pritrjevanje)
lahko si misliš, kako sem se ustrašil puoi immaginare lo spavento che ho preso
'To me je užalilo!' 'Si lahko mislim' 'La cosa mi offende!' 'Posso immaginarlo'
PREGOVORI:
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi; chi ha tempo non aspetti tempo - lambiccare
A) v. tr. (pres. lambicco) destilirati, prekapati
B) ➞ lambiccarsi v. rifl. (pres. mi lambicco)
lambiccarsi il cervello pren. beliti si glavo, tuhtati, razglabljati - lamentare
A) v. tr. (pres. lamento)
1. objokovati; tožiti, pritoževati se; obžalovati
2. poročati, beležiti:
nell'incidente si lamenta un morto v prometni nesreči beležimo tudi smrtno žrtev
B) ➞ lamentarsi v. rifl. (pres. mi lamento)
1. tožiti
2. pritožiti, pritoževati se:
non mi lamento nimam se kaj pritoževati - lanternino m pomanjš. od ➞ lanterna:
cercare qcs. col lanternino pren. iskati kaj z lučjo, kaj vneto iskati
cercarsele col lanternino pren. nakopati si nevšečnosti - largo
A) agg. (m pl. -ghi)
1. širok:
la via è piuttosto larga ulica je precej široka
essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
a larghi tratti pren. na široko
su larga scala pren. na veliko
alla larga daleč, proč
stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
prendere qcs. alla larga okolišiti
2. odprt:
vocale larga odprt samoglasnik
3. pren. obilen, velik; ugoden:
larga parte degli utili velik del dobička
4. pren. širok, širokosrčen:
uomo di idee larghe človek širokih nazorov
B) avv.
girare largo (da) izogibati se (koga, česa)
C) inter.
largo! prostor!
fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!
Č) m
1. širina, širokost; prostranost:
in lungo e in largo vsepovsod
farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati
2. odprto morje:
prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)
3. trg (na križišču ulic)
4. glasba largo - lás (-ú) pl. lasjé m
1. capello;
lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
pramen, šop las ciuffo di capelli
lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi
2. tekst. pelo
3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così
4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
skočiti si v lase prendersi per i capelli
za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
biti si v laseh litigare
skočiti si v lase accapigliarsi
delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
lasje (na koruznem storžu) pennacchio
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina - lásten (-tna -o) adj.
1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri
2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità
3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue
4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù
5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda - lavare
A) v. tr. (pres. lavo)
1. umiti; pomivati; prati:
lavare con acqua e sapone umiti z milom in vodo
lavare a secco kemično čistiti
lavare il capo a qcn. koga ošteti, ozmerjati
lavarsi la bocca pren. obrekovati
lavarsene le mani pren. umiti si roke
2. pren. oprati:
lavare il disonore oprati sramoto
B) ➞ lavarsi v. rifl. (pres. mi lavo) umivati se; oprati se - lážje
A) adv. più facilmente; più leggermente; meno gravemente:
složni bomo lažje zmagali concordi vinceremo più facilmente
pri padcu se je lažje poškodoval nella caduta ha riscontrato lievi lesioni
lažje biti pri srcu (komu) sentirsi meglio
B) lážje (-ega) n
nič lažjega kot to più facile di così si muore
načelo od lažjega k težjemu il principio (pedagogico) di andare dal più facile al più difficile - lè1 adv.
1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge
2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice
3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi
4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi
5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?
6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
le nič ne jokaj! su, non frignare!
(eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
le brez skrbi! niente paura!
le korajžno! su, coraggio!
7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
da ste le zdravi purché siate sani
če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
da te le ni sram dovresti vergognartene!
8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
zvit kot le kaj furbo di tre cotte
prijazen kot le kaj gentilissimo - lebdéti (-ím) imperf.
1. librarsi, stare sospesi; pendere; pren. aleggiare; levitare:
nad poljem lebdi rahla meglica sulla campagna si stende una leggera nebbiolina
okoli ust mu lebdi nasmeh un sorriso aleggia attorno alle labbra
2. pren. stare davanti; essere presente, avere presente:
materin obraz je lebdel v njegovi duši nell'anima aveva presente il volto materno - leccare
A) v. tr. (pres. lecco)
1. lizati; oblizovati:
leccare il gelato lizati sladoled
leccarsi le dita pren. oblizovati si prste
leccarsi le ferite pren. celiti si rane
2. pren. prilizniti, prilizovati se (komu)
3. (rifinire) (pretirano) piliti, izpiliti
B) ➞ leccarsi v. rifl. (pres. mi lecco) lišpati se - léči1 (léžem) perf.
1. coricarsi; stendersi, sdraiarsi
2. knjiž. avere rapporti carnali; star. giacere (con)
3. posarsi
4. coprire (la superficie)
5. manifestarsi, disegnarsi:
grenkoba mu je legla na obraz un'aria di amarezza si disegnò sul suo volto
6. farsi sentire:
leta so legla nanj s svojo težo il peso degli anni si fece sentire
leči k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo passare a miglior vita, andare al Creatore - léd (-ú) m ghiaccio (tudi pren.):
led se taja, se lomi, poka il ghiaccio si scioglie, si rompe
roke mrzle kot led mani di ghiaccio
pren. prebiti led rompere il ghiaccio
drsati se po ledu pattinare sul ghiaccio
umetni, večni led ghiaccio artificiale, eterno
iti (komu) na led cadere nell'inganno; vulg. lasciarsi fregare
pren. speljati koga na led tendere una trappola a qcn.
(imeti) na jeziku med, v srcu led avere il miele sulle labbra e il veleno nel cuore; volto di miele, cuore di fiele
gastr. led (glazura) glassa
šport. drsanje na ledu pattinaggio su ghiaccio
šport. jadranje na ledu corsa a vela su ghiaccio
šport. hokej na ledu hockey su ghiaccio
teh. suhi led ghiaccio secco, neve carbonica
PREGOVORI:
osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda - legare1
A) v. tr. (pres. lego)
1. zvezati:
pazzo da legare čudak, prismuknjenec
legarsela al dito pren. kaj si dobro zapomniti
2. vezati, povezati:
legare la mucca alla greppia kravo privezati k jaslim
3. stapljati, zlivati (kovine) v zlitine, legirati
4. kulin. vezati, legirati
5. pren. povezati; združiti, združevati:
sono legati da lunga amicizia veže jih dolgoletno prijateljstvo
6. (rilegare) vezati (knjigo)
7. vdelati (dragulje)
B) v. intr. vezati se; prijeti se; pren. ujemati se
C) ➞ legarsi v. rifl. (pres. mi lego) zvezati se; združiti, združevati se - lēggere* v. tr. (pres. lēggo)
1. brati:
leggere ad alta voce brati na glas
un'opera che si fa leggere lepo berljivo delo
si legge che pravijo, pripovedujejo, da...
2. brati, doumeti, uganiti:
leggere nel pensiero (di) brati misli (nekoga) - leone m (f -essa)
1. zool. lev (Felis leo):
battersi da leone, come un leone boriti se kot lev
febbre da leone pren. konjska mrzlica
farsi la parte del leone pren. prilastiti si levji delež
2. pren. silak, srčen mož
3. astr. lev - lép (-a -o)
A) adj.
1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole
2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati
3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze
4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella
5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada
6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!
7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa
8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)
B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte - lépiti (-im)
A) imperf. ➞ zalepiti
1. incollare, appiccicare; attaccare:
lepiti znamke incollare i francobolli
lepiti plakate attaccare i manifesti
lepiti na karton cartonare
2. (imeti lepilno moč) attaccare
B) lépiti se (-im se) imperf. refl.
1. attaccarsi, appiccicarsi (tudi ekst.):
od žeje se jezik kar lepi na nebo dalla sete la lingua si appiccica al palato
od spanca se mu lepijo oči gli si chiudono gli occhi dal sonno
lepiti se komu na pete star sempre dietro a qcn.
oči se lepijo na stvareh mangiare con gli occhi
2. knjiž. lepiti se od (odlepljati se) staccarsi