Franja

Zadetki iskanja

  • láhen (-hna -o) adj.

    1. leggero, lieve:
    lahen veter vento leggero
    lahna rdečica lieve rossore

    2. (ki ne kaže naporov) leggero

    3. (ki je iz drobnih delov) leggero, esile:
    nad poljem leži lahna meglica sulla valle si stende un'esile nebbiolina
  • lahkó adv.

    1. facilmente, con facilità; leggermente:
    lahko prebavljiva hrana cibo facilmente digeribile
    biti lahko oblečen portare abiti leggeri
    lahko razumljiv accessibile, comprensibile
    lahko vodljiv manoviero

    2. (izraža zmožnost za kako dejanje)
    vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi il veicolo può muoversi su terra e in acqua
    kolikor lahko presodim, je stvar resna a quanto posso giudicare, la faccenda è seria

    3. (v vezniški rabi)
    lahko (da) pride, lahko (da) ne può darsi che venga e può darsi che non venga

    4. (izraža dovoljenje, soglasje)
    naročnina se lahko poravna v treh obrokih l'abbonamento è pagabile, si può pagare in tre rate
    'Ali smem?' 'Lahko?' 'È permesso?' 'Si può?'

    5. (izraža prošnjo, omiljeno zapoved)
    ali mi lahko daš kozarec vode? puoi darmi un bicchier d'acqua?

    6. (v zvezi z 'reči, trditi, predstavljati si' izraža podkrepitev trditve, pritrjevanje)
    lahko si misliš, kako sem se ustrašil puoi immaginare lo spavento che ho preso
    'To me je užalilo!' 'Si lahko mislim' 'La cosa mi offende!' 'Posso immaginarlo'
    PREGOVORI:
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi; chi ha tempo non aspetti tempo
  • lambiccare

    A) v. tr. (pres. lambicco) destilirati, prekapati

    B) ➞ lambiccarsi v. rifl. (pres. mi lambicco)
    lambiccarsi il cervello pren. beliti si glavo, tuhtati, razglabljati
  • lamentare

    A) v. tr. (pres. lamento)

    1. objokovati; tožiti, pritoževati se; obžalovati

    2. poročati, beležiti:
    nell'incidente si lamenta un morto v prometni nesreči beležimo tudi smrtno žrtev

    B) ➞ lamentarsi v. rifl. (pres. mi lamento)

    1. tožiti

    2. pritožiti, pritoževati se:
    non mi lamento nimam se kaj pritoževati
  • lanternino m pomanjš. od ➞ lanterna:
    cercare qcs. col lanternino pren. iskati kaj z lučjo, kaj vneto iskati
    cercarsele col lanternino pren. nakopati si nevšečnosti
  • largo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. širok:
    la via è piuttosto larga ulica je precej široka
    essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
    a larghi tratti pren. na široko
    su larga scala pren. na veliko
    alla larga daleč, proč
    stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
    prendere qcs. alla larga okolišiti

    2. odprt:
    vocale larga odprt samoglasnik

    3. pren. obilen, velik; ugoden:
    larga parte degli utili velik del dobička

    4. pren. širok, širokosrčen:
    uomo di idee larghe človek širokih nazorov

    B) avv.
    girare largo (da) izogibati se (koga, česa)

    C) inter.
    largo! prostor!
    fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
    largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!

    Č) m

    1. širina, širokost; prostranost:
    in lungo e in largo vsepovsod
    farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati

    2. odprto morje:
    prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
    tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)

    3. trg (na križišču ulic)

    4. glasba largo
  • lás (-ú) pl. lasjé m

    1. capello;
    lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
    pramen, šop las ciuffo di capelli
    lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
    barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
    pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
    popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
    bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
    črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

    2. tekst. pelo

    3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
    ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

    4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
    za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
    lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
    nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
    lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
    zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
    skočiti si v lase prendersi per i capelli
    za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
    njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
    biti si v laseh litigare
    skočiti si v lase accapigliarsi
    delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
    lasje (na koruznem storžu) pennacchio
    bot. žabji las callitriche (Callitriche)
    PREGOVORI:
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
  • lásten (-tna -o) adj.

    1. proprio:
    imeti lastne dohodke avere redditi propri

    2. pog. suo, proprio:
    iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
    storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

    3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
    zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

    4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
    to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

    5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
    Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    videti na lastne oči vedere coi propri occhi
    sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
    storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    trg. lastna cena prezzo di costo
    fiz. lastna frekvenca frequenza propria
    elektr. lastna indukcija autoinduizione
    ekon. lastna sredstva mezzi propri
    teh. lastna teža vozila peso a vuoto
    lingv. lastno ime nome proprio
    lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
    PREGOVORI:
    lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • lavare

    A) v. tr. (pres. lavo)

    1. umiti; pomivati; prati:
    lavare con acqua e sapone umiti z milom in vodo
    lavare a secco kemično čistiti
    lavare il capo a qcn. koga ošteti, ozmerjati
    lavarsi la bocca pren. obrekovati
    lavarsene le mani pren. umiti si roke

    2. pren. oprati:
    lavare il disonore oprati sramoto

    B) ➞ lavarsi v. rifl. (pres. mi lavo) umivati se; oprati se
  • lážje

    A) adv. più facilmente; più leggermente; meno gravemente:
    složni bomo lažje zmagali concordi vinceremo più facilmente
    pri padcu se je lažje poškodoval nella caduta ha riscontrato lievi lesioni
    lažje biti pri srcu (komu) sentirsi meglio

    B) lážje (-ega) n
    nič lažjega kot to più facile di così si muore
    načelo od lažjega k težjemu il principio (pedagogico) di andare dal più facile al più difficile
  • 1 adv.

    1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
    to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge

    2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
    vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice

    3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
    tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi

    4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
    plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
    nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi

    5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
    le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
    le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?

    6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
    le nič ne jokaj! su, non frignare!
    (eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
    le brez skrbi! niente paura!
    le korajžno! su, coraggio!

    7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
    da ste le zdravi purché siate sani
    če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
    da te le ni sram dovresti vergognartene!

    8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
    zvit kot le kaj furbo di tre cotte
    prijazen kot le kaj gentilissimo
  • lebdéti (-ím) imperf.

    1. librarsi, stare sospesi; pendere; pren. aleggiare; levitare:
    nad poljem lebdi rahla meglica sulla campagna si stende una leggera nebbiolina
    okoli ust mu lebdi nasmeh un sorriso aleggia attorno alle labbra

    2. pren. stare davanti; essere presente, avere presente:
    materin obraz je lebdel v njegovi duši nell'anima aveva presente il volto materno
  • leccare

    A) v. tr. (pres. lecco)

    1. lizati; oblizovati:
    leccare il gelato lizati sladoled
    leccarsi le dita pren. oblizovati si prste
    leccarsi le ferite pren. celiti si rane

    2. pren. prilizniti, prilizovati se (komu)

    3. (rifinire) (pretirano) piliti, izpiliti

    B) ➞ leccarsi v. rifl. (pres. mi lecco) lišpati se
  • léči1 (léžem) perf.

    1. coricarsi; stendersi, sdraiarsi

    2. knjiž. avere rapporti carnali; star. giacere (con)

    3. posarsi

    4. coprire (la superficie)

    5. manifestarsi, disegnarsi:
    grenkoba mu je legla na obraz un'aria di amarezza si disegnò sul suo volto

    6. farsi sentire:
    leta so legla nanj s svojo težo il peso degli anni si fece sentire
    leči k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo passare a miglior vita, andare al Creatore
  • léd (-ú) m ghiaccio (tudi pren.):
    led se taja, se lomi, poka il ghiaccio si scioglie, si rompe
    roke mrzle kot led mani di ghiaccio
    pren. prebiti led rompere il ghiaccio
    drsati se po ledu pattinare sul ghiaccio
    umetni, večni led ghiaccio artificiale, eterno
    iti (komu) na led cadere nell'inganno; vulg. lasciarsi fregare
    pren. speljati koga na led tendere una trappola a qcn.
    (imeti) na jeziku med, v srcu led avere il miele sulle labbra e il veleno nel cuore; volto di miele, cuore di fiele
    gastr. led (glazura) glassa
    šport. drsanje na ledu pattinaggio su ghiaccio
    šport. jadranje na ledu corsa a vela su ghiaccio
    šport. hokej na ledu hockey su ghiaccio
    teh. suhi led ghiaccio secco, neve carbonica
    PREGOVORI:
    osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda
  • legare1

    A) v. tr. (pres. lego)

    1. zvezati:
    pazzo da legare čudak, prismuknjenec
    legarsela al dito pren. kaj si dobro zapomniti

    2. vezati, povezati:
    legare la mucca alla greppia kravo privezati k jaslim

    3. stapljati, zlivati (kovine) v zlitine, legirati

    4. kulin. vezati, legirati

    5. pren. povezati; združiti, združevati:
    sono legati da lunga amicizia veže jih dolgoletno prijateljstvo

    6. (rilegare) vezati (knjigo)

    7. vdelati (dragulje)

    B) v. intr. vezati se; prijeti se; pren. ujemati se

    C) ➞ legarsi v. rifl. (pres. mi lego) zvezati se; združiti, združevati se
  • lēggere* v. tr. (pres. lēggo)

    1. brati:
    leggere ad alta voce brati na glas
    un'opera che si fa leggere lepo berljivo delo
    si legge che pravijo, pripovedujejo, da...

    2. brati, doumeti, uganiti:
    leggere nel pensiero (di) brati misli (nekoga)
  • leone m (f -essa)

    1. zool. lev (Felis leo):
    battersi da leone, come un leone boriti se kot lev
    febbre da leone pren. konjska mrzlica
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si levji delež

    2. pren. silak, srčen mož

    3. astr. lev
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • lépiti (-im)

    A) imperf. ➞ zalepiti

    1. incollare, appiccicare; attaccare:
    lepiti znamke incollare i francobolli
    lepiti plakate attaccare i manifesti
    lepiti na karton cartonare

    2. (imeti lepilno moč) attaccare

    B) lépiti se (-im se) imperf. refl.

    1. attaccarsi, appiccicarsi (tudi ekst.):
    od žeje se jezik kar lepi na nebo dalla sete la lingua si appiccica al palato
    od spanca se mu lepijo oči gli si chiudono gli occhi dal sonno
    lepiti se komu na pete star sempre dietro a qcn.
    oči se lepijo na stvareh mangiare con gli occhi

    2. knjiž. lepiti se od (odlepljati se) staccarsi