invaghirsi v. rifl. (pres. mi invaghisco) (incapricciarsi) vzljubiti, zaželeti; zatreskati se:
invaghirsi del potere pren. zahoteti si oblasti
Zadetki iskanja
- invece
A) avv. nasprotno; pa, a
B) prep.
invece di namesto:
invece di ridere allo scherzo si è offeso namesto da bi se šali smejal, je bil užaljen
invece mia, tua, sua... namesto mene, tebe, njega (nje)... - invogliare
A) v. tr. (pres. invōglio) spodbuditi, spodbujati; zbuditi, zbujati:
invogliare l'appetito (stuzzicare) zbuditi tek
B) ➞ invogliarsi v. rifl. (pres. mi invōglio)
invogliarsi (di) zaželeti si (kaj):
invogliarsi di una donna poželeti si žensko - involare
A) v. tr. (pres. involo) knjižno ukrasti, ugrabiti:
involare alla vista pren. skriti, skrivati
involare all'oblio pren. rešiti pozabe
B) ➞ involare, involarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ involo) izginiti, izginjati; odleteti; razbliniti, razblinjati se:
l'ultima nostra speranza si è involata razblinilo se je naše zadnje upanje - irreperibile agg. ki ga ni mogoče najti:
si è reso irreperibile izginil je - ischeletrire
A) v. tr. (pres. ischeletrisco)
1. spremeniti v okostnjak
2. pren. oslabiti, izčrpati
B) ➞ ischeletrire, ischeletrirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ischeletrisco)
1. spremeniti se v okostnjak
2. oslabeti; ogoliti se:
gli alberi si sono ischeletriti drevju je odpadlo listje - ispirare
A) v. tr. (pres. ispiro)
1. (inspirare) vdihniti, vdihovati
2. zbuditi, zbujati; izzvati, izzivati
3. svetovati
4. navdihniti, navdihovati; inspirirati
5. voditi, navajati (k)
B) ➞ ispirarsi v. rifl. (pres. mi ispiro)
1. dobiti navdih, navdihniti, navdihovati se; inspirirati se
2. (adeguarsi) zgledovati se; ravnati se; biti v duhu:
ordinamento che si ispira al rispetto dei diritti civili ureditev v duhu spoštovanja državljanskih pravic - ítak adv. (tako in tako) comunque, tanto:
ostani pri nas, vlak si že itak zamudil resta da noi, tanto il treno l'hai perduto - izbrúsiti2 (-im) perf.
1. affilare e levigare
2. (dati bolj izdelano podobo) rifinire
3. consumare (a furia di affilare):
pren. izbrusiti si noge do kolen (da bi se kaj doseglo) farsi in quattro - izgíniti (-em) | izgínjati (-am) perf., imperf.
1. scomparire, sparire, svanire, dileguarsi, perdersi; eclissarsi; pog. volatilizzarsi;
madež je čisto izginil la macchia è sparita del tutto
pot je izginila v grmovju il sentiero si perdeva tra i cespugli
2. (prenehati obstajati) sparire, scomparire:
razlike v gledanju so izginile le divergenze nei punti di vista sparirono
3. (zapustiti naskrivaj prostor) scomparire, eclissarsi, dileguarsi:
izginil je, kot bi se v zemljo vdrl si eclissò come se l'avesse inghiottito la terra
(kot ukaz) da mi pri priči izgineš! togliti dai piedi, e subito!
4. (biti ukraden; založiti se) sparire; finire:
v zadnjem času je izginilo več avtomobilov negli ultimi tempi sono sparite varie automobili
kam je izginil moj svinčnik dov'è andata a finire la mia matita - izglédati (-am)
A) imperf. (delati videz) pog. parere, sembrare, apparire:
izgledati bolan apparire, sembrare malato
izgledati dobro, slabo avere una buona, una brutta cera
B) izglédati (-a) imperf. impers. sembrare, parere:
izgleda, da bo lepo vreme sembra che il tempo si stia mettendo al bello - izglódati (-glójem) perf.
1. rosicchiare, rodere
2. pren. corrodere; logorare:
podplati se počasi izglodajo le suole pian piano si logorano - izgoréti (-ím) | izgorévati (-am) perf., imperf.
1. finir di ardere, consumarsi ardendo, finir di bruciare; pren. esaurirsi; struggersi:
sveča počasi izgoreva la candela si sta consumando
pren. izgorevajo zadnje moči si stanno esaurendo le ultime forze
izgoreti od hrepenenja struggersi di (ardente) desiderio
2. pren. bruciare, consumarsi (dal lavoro, di passione) - izgovárjati (-am) | izgovoríti (-ím)
A) imperf., perf.
1. pronunciare; dire:
izgovarjati besedo, glas pronunciare una parola, un suono
izgovarjati besede nerazločno strascicare le parole
izgovarjati prisego dire, recitare il giuramento
2. scusare
B) izgovárjati se (-am se) | izgovoríti se (-ím se) imperf. perf. refl. scusarsi; cercar scuse, pretesti;
prišel je k nam, da se izgovori (olajša) è venuto da noi per sfogarsi
C) izgovárjati si (-am si) | izgovoríti si (-ím si) imperf., perf. refl. (v kmečkem okolju) assicurarsi, garantirsi; accordarsi:
pri izročanju posestva izgovarjati si hrano in stanovanje alla consegna del podere, assicurarsi il vitto e l'alloggio (vita natural durante) - izgóvor (-a) m
1. scusa; pretesto:
iskati, izmisliti si izgovor cercare, inventare scuse
jalov, prazen izgovor scusa banale
2. pronuncia
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata - izgubíti (-ím) | izgúbljati (-am)
A) perf., imperf. perdere; smarrire:
izgubiti dokumente perdere i documenti
izgubiti svojce perdere i parenti
izgubiti barvo, lesk perdere il colore, lo smalto; scolorire
izgubiti sluh, vid perdere l'udito, la vista
izgubiti zavest perdere coscienza
izgubiti bitko perdere la battaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. učenec je izgubil leto lo scolaro ha perso l'anno
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo
izgubljati ugled v javnem mnenju scadere nell'opinione pubblica
pren. izgubiti srce innamorarsi
pren. izgubiti tla pod nogami perdere terreno sotto i piedi
izgubiti višino (letalo) perdere quota
pren. izgubiti živce perdere i nervi
pren. izgubiti kaj iz vida perdere qcs. di vista
šport. izgubiti plošček, žogo perdere il puck, il pallone
PREGOVORI:
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo
B) izgubíti se (-ím se) | izgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. perdersi:
izgubiti se v gozdu perdersi nel bosco
za fantom se je izgubila vsaka sled dal giovane si sono perdute tutte le tracce
2. (postati, postajati neviden, neslišen) perdersi:
pokrajina se je izgubljala v megli il paesaggio si perdeva nella nebbia
3. (skoraj neopazno oditi) sparire, eclissarsi; svignarsela:
gostje so se drug za drugim izgubljali gli ospiti si eclissavano uno dopo l'altro
4. (prenehati biti, obstajati) estinguersi; scomparire:
stare navade se izgubljajo le vecchie usanze vanno scomparendo
5. (biti prevelik, previsok) sguazzare:
izgubiti se v obleki sguazzare nel vestito - izhòd (-óda) m
1. uscita:
množica se pomika proti izhodu la moltitudine si muove verso l'uscita
glavni, stranski izhod uscita principale, secondaria
zasilni izhod uscita di sicurezza, provvisoria, di fortuna
anat. medenični izhod osso pubico
2. (zapustitev prostora) (via d') uscita; voj.
imeti izhod avere libera uscita - izjédati (-am) | izjésti (-jém) imperf., perf.
1. rodere, rosiccchiare pren. consumare, logorare
2. scavare:
reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo il fiume si è scavato nella montagna una gola profonda - izključeváti (-újem) | izkljúčiti (-im)
A) imperf., perf.
1. elektr. staccare, disinnestare; spegnere
2. espellere, radiare
3. (ne upoštevati) escludere
4. eliminare:
ne izključevati, izključiti non escludere, concedere
ne izključujem, da je moje mnenje zmotno concedo che il mio parere possa essere errato
B) izključeváti se (-újem se) | izkljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl. escludersi:
trditvi se izključujeta le due tesi si escludono - izkljúvati (-újem) perf. beccare, cavare col becco
PREGOVORI:
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo; tra corvi non si mordono