-
okrádenec (-nca) m persona derubata
-
olíkanec (-nca) m
1. persona educata
2. star. intellettuale
-
omahljívec (-vca) | -vka (-e) m, f tentennone (-a), persona incostante, volubile; pren. anguilla; cacadubbi
-
originál (-a) m
1. (izvirnik; prvi izvod listine) originale:
prevod se ujema z originalom traduzione conforme all'originale
2. pren. originale, persona bizzarra, macchietta
-
osében (-bna -o) adj.
1. personale, individuale:
osebni podatki dati personali, generalità
osebni opis connotati
osebni dohodek reddito individuale
osebna izkaznica carta d'identità
osebna korist tornaconto
jur. osebni stan stato civile
2. (usmerjen k posamezniku) personale; soggettivo:
osebna žalitev offesa personale, individuale
osebni motivi motivi personali
osebne pravice diritti dell'individuo
podrejati osebne koristi javnim subordinare il bene personale a quello generale
osebna pozornost interessamento
3. (namenjen uporabi za posameznike) personale, per persona:
osebna prtljaga bagagli, effetti personali
osebna higiena igiene personale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
osebni avtomobil berlina, limousine
osebno dvigalo ascensore
lingv. osebna glagolska oblika forma finita
jur. osebna lastnina proprietà personale
šport. osebna napaka fallo personale
osebna odgovornost responsabilità individuale
osebna pokojnina pensione individuale
osebna svoboda libertà individuale
osebni dohodek reddito individuale
šport. osebni rekord record personale
lingv. osebni zaimek pronome personale
osebno delo lavoro indipendente
osebno jamstvo garanzia personale
osebno perilo biancheria personale
jur. osebno pravo diritto personale
inform. osebni računalnik personal computer
osebno pojmovanje soggettività
osebno vodilo massima
-
osébno adv. individualmente, personalmente, in persona; stesso; brevi manu:
predsednik osebno je odprl razstavo la mostra è stata innaugurata dal presidente stesso
-
ostríženec (-nca) | -nka (-e) m, f friz. persona rasata
-
osúmljenec (-nca) | -nka (-e) m, f persona sospettata, sospetto (-a); indiziato (-a)
-
ozdrávljenec (-nca) | -nka (-e) m, f persona guarita, risanata
-
peršóna (-e) f pog. persona autorevole; notabile
-
petêlin (-ína) m
1. gallo:
petelin kikirika, poje il gallo canta
hoditi kakor petelin, postavljati se kakor petelin na gnoju fare il galletto, pavoneggiarsi
2. (vetrokaz na strehi) banderuola
3. voj. (na puški) grilletto:
pritisniti na petelina premere il grilletto
4. persona stizzosa, irosa; attaccabrighe; persona superba, orgogliosa, presuntuosa
5. pren. incendio
6. obrt. (pri pipi) rubinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. posaditi, spustiti kam rdečega petelina incendiare la casa
pren. vstajati s petelini alzarsi di buon'ora
bojni petelin gallo da combattimento
zool. divji petelin urogallo (Tetrao urogallus)
klepanje divjega petelina il richiamo dell'urogallo
zool. mali petelin (ruševec) fagiano di monte (Lyrurus tetrix)
zool. morski petelin dattilottero (Dactylopterus volitans)
-
pikzígmar (-ja) m pog. pren. fante di picche, persona insignificante, nullità
-
plítvež (-a) m pren. persona superficiale, frivola, piatta
-
ploskonóžec (-žca) m persona coi piedi piatti
-
pobóžnik (-a) | -ica (-e) m, f persona religiosa, devota
-
počaščênec (-nca) m persona onorata, onorificata
-
podkupljívec (-vca) m uomo venale, persona corruttibile
-
podlóžek (-žka) m
1. supporto; (za kozarec) sottocoppa; (za prenašanje tovorov na glavi) cercine; (pladenj) vassoio
2. agr. endice, nidiandolo
3. nareč. ragazzino, persona immatura
4. žel. scarpa (d'arresto)
5. tisk. piede, zoccolo (del cliché)
-
podóbnik (-a) m persona simile, somigliante
-
pohójenec (-nca) m pren. persona calpestata