Franja

Zadetki iskanja

  • vólk (-a) m

    1. zool. lupo (Canis lupus):
    volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
    krdelo volkov branco di lupi
    pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
    pren. jesti kot volk mangiare voracemente
    volk in volkulja il lupo e la lupa

    2. pejor. belva

    3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

    4. (v predik. rabi)
    biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

    5. med. lupus

    6. pog. kem. zeleni volk verderame

    7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
    volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    navt. morski volk lupo di mare
    pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
    zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
    zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
    pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
    človek človeku volk homo homini lupus
  • volo m

    1. let, letenje:
    al volo v letu; pren. takoj, v hipu
    a volo d'uccello iz ptičje perspektive; pren. globalno, celostno
    in volo v letu
    tiro a volo, al volo streljanje na premične tarče, na glinaste golobe
    volo planato let z razprtimi krili
    volo radente nizki let
    alzarsi, levarsi a volo, in volo poleteti
    capire qcs. al volo pren. kaj pri priči razumeti
    prendere il volo odleteti; pren. pobegniti, izginiti

    2. aero let; ekst. polet:
    volo ad alta, a bassa quota visoki, nizki let
    volo a motore, a vela letenje z motornimi letali, jadralno letenje
    volo spaziale vesoljski polet

    3. ekst. jata (ptic); eskadrilja (letal)

    4. ekst. pot (izstrelka)

    5. šport skok (vratarja), (smučarki) skok, polet
    al volo v zraku; pren. takoj
    cogliere al volo l'occasione propizia takoj izkoristiti priložnost
    colpire la palla al volo šport streljati iz voleja
    far fare un volo a qcn. pren. pog. koga spoditi

    6. ekst. skok, padec (z visokega)

    7. ekst. skok:
    in un volo takoj
    andare a volo pren. trgov. prodajati se dobro

    8. pren. vzlet:
    volo poetico pesniški vzlet
  • vónjati (-am) imperf.

    1. odorare:
    iz kuhinje vabljivo vonjajo jedi dalla cucina viene un piacevole odorino di cibo
    neprijetno vonjati puzzare

    2. pren. odorare, sapere:
    prostor vonja po zatohlem la stanza sa di chiuso

    3. tr. odorare, fiutare (tudi pren.):
    vonjati nevarnost fiutare il pericolo
  • vráčati (-am) | vrníti (-em)

    A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
    vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
    vrniti obisk restituire una visita
    vrniti voščila contraccambiare gli auguri
    vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
    vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
    vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
    vračati zaupanje ridare fiducia
    vrniti komu moč restituire le forze
    šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
    vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
    vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
    vračati obisk rendere la visita, rivisitare
    vračati vabilo rinvitare
    vračati zaseženo imetje derequisire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
    spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

    B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
    vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
    vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
    vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
    ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
    rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
    PREGOVORI:
    priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa
  • vréči (vŕžem)

    A) perf.

    1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
    vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
    silovito vreči scagliare, lanciare
    vreči proč buttar via
    vreči kovanec gettare la moneta
    vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
    vreči kocko gettare il dado
    vreči orožje gettare le armi
    vreči sidro gettare l'ancora
    šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
    vreči s sebe (konj) disarcionare
    vreči na obalo gettare sulla riva
    vreči bombe lanciare bombe
    vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
    pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

    2.
    vreči nazaj gettare indietro
    pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
    božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

    3.
    vreči na tla gettare a terra
    vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

    4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
    vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
    vreči koga na cesto gettare sul lastrico

    5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
    vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

    6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
    usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

    7.
    vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

    8.
    vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
    vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
    vreči iz sebe esplodere, sbottare
    vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

    9.
    vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
    vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
    impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

    10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
    kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
    glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
    nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
    pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
    vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
    pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
    vreči poljubček mandare un bacino
    pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
    pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
    pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
    pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
    vreči vlado abbattere il governo
    vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
    vreči iz postelje gettare dal letto
    vreči iz službe licenziare
    vreči iz spanja svegliare
    vreči iz tira sconvolgere, turbare
    vreči s prestola detronizzare
    pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
    publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
    pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
    vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
    vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
    vreči v ječo gettare in prigione
    vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
    pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
    vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
    vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
    pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
    pog. vreči čez vomitare
    kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    vreči iz stanovanja sfrattare
    vreči na tla abbattere, atterrare
    vreči nazaj rilanciare
    vreči s tečajev scardinare

    B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

    1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
    vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

    2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
    vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

    3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
    vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
    vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
    vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
    vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
    vrgel se je po očetu è suo padre sputato
  • vréti (vrèm) imperf.

    1. bollire; tr. bollire, lessare:
    voda vre pri sto stopinjah l'acqua bolle a cento gradi

    2. ribollire; sgorgare:
    besede mu kar vrejo iz ust le parole sgorgano da sole dalla sua bocca

    3. (pojavljati se v velikem številu) riversarsi; ribollire:
    ljudje so vreli na trg la gente si riversava in piazza
    take misli so mu vrele po glavi questi pensieri gli ribollivano per la testa

    4. pren. fremere; fervere; tumultuare:
    vreti od sovraštva fremere di odio
    med poslušalci je vrelo l'uditorio era in agitazione, tumultuava
    molčal je, čeprav je vrela kri v žilah tacque, benché dentro fremesse

    5. biol., kem. fermentare:
    mošt vre il mosto sta fermentando
  • vrézati (vréžem) | vrezávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. incidere, scolpire; (delati vreze) intaccare:
    vrezati napis incidere un'iscrizione
    vrezati v spomin incidere nella memoria
    vrezati v les intagliare nel legno

    2. teh. (v navoj) impanare, filettare una vite

    B) vrézati se (vréžem se) | vrezávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scolpirsi; rigarsi:
    v čelo so se mu vrezale gube la fronte gli si rigò di grinze

    2. (boleče se zajesti, zajedati) tagliare, solcare:
    naramnice so se mu vrezale v ramo le bretelle gli tagliavano l'omero

    3. pren. scolpirsi, incidersi, imprimersi:
    prizori iz taborišča smrti so se mu vrezali v spomin le scene del campo di sterminio gli si incisero nella memoria
  • vŕh (-a) m

    1. cima, vetta, sommità:
    najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
    kopast, stožčast vrh mammellone, cono
    skalnat vrh cima rocciosa
    jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
    vrh zvonika la cima del campanile
    povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
    anat. pljučni vrh apice polmonare
    valovni vrh cresta d'onda
    mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
    arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
    navt. vrh jamborja riva
    hidr. vrh jeza pignone
    teh. vrh plamena dardo

    2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
    pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
    vrh jezika punta della lingua
    knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

    3. (površina, gladina) superficie:
    priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

    4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
    naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

    5. apice, culmine, apogeo; punta:
    uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

    6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
    strankarski vrh il vertice di un partito
    konferenca na vrhu conferenza al vertice

    7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
    biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

    8. (najvišja uvrstitev) cima:
    z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

    9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
    bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
    žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
    mera polna do vrha il colmo della misura
    pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
    pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice
  • vŕv (-í) f

    1. corda, fune, spago; cavo:
    prerezati, razplesti vrv tagliare, snodare la corda
    zvezati z vrvjo legare, assicurare con una corda
    odvezati vrv sciogliere, slegare la corda
    jeklena, konopljena vrv, vrv iz najlona corda di acciaio, di canapa, di nylon
    plezalna vrv corda da roccia, da montagna
    plesalec po vrvi funambolo

    2. bot. (vitica; steblo) viticcio; gambo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zadrgniti si vrv okrog vratu mettersi la corda al collo, mettersi nei pasticci
    navt. jadrovodna vrv scotta
    teh. nosilna, vlečna vrv (pri žičnici) cavo portante e traente (della funivia)
    navt. pritezna, privezna vrv cavo di manovra, ormeggio
    alp. pritrjena vrv cavo fisso
    navt. vrvi cordame
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    zdravje po niti gor, po vrvi dol il male viene a carrate e va via a once
  • vŕvica (-e) f dem. od vrv cordicella, funicella; spago; filo; cavo:
    konopljena, plastična vrvica funicella di canapa, di plastica
    vrvica iz najlona cordicella di nylon
    klobčič vrvice un gomitolo di spago
    elektr. priključna vrvica cavo (di attacco)
    vžigalna vrvica miccia
    šport. ciljna vrvica il filo del traguardo
    navt. vrvica (za vezanje) strafilaggio
    rib. vrvica za trnek (navita na plutovino) correntina
    voditi psa na vrvici tenere il cane al guinzaglio
    publ. prerezati vrvico (ob otvoritvi) inaugurare (col taglio del nastro)
    pren. držati, imeti na vrvici tenere al guinzaglio qcn.
  • vrvráti (-ám) imperf.

    1. gorgogliare, zampillare

    2. procedere, avanzare; brusire:
    pren. iz njega je vrvrala jeza ribolliva di rabbia
  • vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

    1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
    vstajati izza mize alzarsi da tavola
    vstajati iz postelje alzarsi dal letto

    2. vstajati od interrompere, abbandonare:
    vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

    3. levarsi, sollevarsi:
    izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

    4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
    v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

    5. pren. risuscitare, risorgere:
    vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

    6. pren. insorgere, ribellarsi:
    tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

    7. rel.
    vstati od mrtvih risorgere
    Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
    vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
    vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
    vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
    vstati z levo nogo alzarsi di malumore
    vstati na pot andarsene
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare, sollevare, levare:
    vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
    vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

    2. (narediti, delati višje) alzare:
    vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    3. sollevare:
    vzdigniti bolnika sollevare il malato
    pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
    vulg. vzdigni no že rit e alzati!

    4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
    vzdigniti cene aumentare i prezzi
    vzdigniti prodajo accrescere le vendite
    vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

    5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
    vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

    6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

    7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
    vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
    pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
    pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
    vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
    pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
    vzdigovati prst ammonire, minacciare
    vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
    vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
    hitreje vzdigovati noge andare più veloce
    vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
    vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

    B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
    pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

    2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
    v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
    v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
    pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
    pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
    živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto
  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto
  • vzkipéti (-ím) | vzkipévati (-am) perf., imperf.

    1. ribollire

    2. esplodere, erompere, prorompere:
    iz ust so mu vzkipele obtožujoče besede dalla sua bocca proruppero parole di accusa

    3. pren. irritarsi, andare in furia:
    kri mu je vzkipela montò su tutte le furie
    pren. pogovor je vzkipel v prepir il dialogo trascese in lite
    pren. vzkipeti od jeze inalberarsi, perdere le staffe
  • vzròk (vzróka) m causa, cagione; motivo, ragione:
    pojav ima več vzrokov il fenomeno ha varie cause
    odkriti vzrok bolezni scoprire la causa della malattia
    vzrok in posledica causa ed effetto
    iz neznanega vzroka zapeljati na levo per motivi sconosciuti sterzare a sinistra
    ni vzroka, da ne bi šel non c'è motivo per non andare
    napasti koga brez vzroka assaltare qcn. senza ragione, senza motivo
    filoz. prvi vzrok causa prima
    lingv. prislovno določilo vzroka complemento di causa
  • zabrísati (-bríšem) | zabrisováti (-újem) perf., imperf.

    1. cancellare, offuscare, obliterare:
    zabrisati mejo med resničnostjo in domišljijo obliterare i confini tra realtà e immaginazione

    2. (vreči, zagnati) buttare, scaraventare:
    pren. zabrisati koga iz službe licenziare in tronco qcn.
    žarg. šol. zabrisati pri izpitu bocciare
  • začásno adv. temporaneamente, provvisoriamente:
    voj. začasno nesposoben rivedibile
    začasno odstaviti z mesta (suspendirati) sospendere
    ekon. začasno vzeti denar iz obtoka tesaurizzare
  • začéten (-tna -o) adj. iniziale, introduttivo, preliminare, primo:
    začetni pogovori državnikov i primi colloqui degli uomini di Stato
    začetni tečaj corso introduttivo
    začetni položaj posizione iniziale
    gastr. začetna jed prima portata, entrée
    začetna in končna postaja (tramvaja) capolinea
    um. Van Goghova slika iz začetnega obdobja un Van Gogh prima maniera
    geogr. začetni poldnevnik meridiano iniziale
    teh. začetni robnik marginatore iniziale
    šport. začetni udarec servizio, battuta
  • zadàh (-áha) m alito (cattivo), tanfo, afrore; odore (sgradevole):
    zadah iz ust alito cattivo
    zadah po potu afrore
    acetonski, alkoholski, uremični zadah odore di acetone, di alcool, odore uremico