hudíč (-a) m
1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio
2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!
3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto
4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito
5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio
6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai
7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto
8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'
9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
Zadetki iskanja
- hvála (-e)
A) f lode, elogio, plauso:
zaslužiti hvalo meritare lodi
hvalo peti tessere lodi
hvale vreden lodevole
hvale željan desideroso, avido di lode
2. ringraziamento; pren.
kar naprej peti hvalo komu non far che levare uno al cielo
pren. biti koga sama hvala essere presuntuoso, darsi arie
PREGOVORI:
lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
B) hvála inter. grazie:
hvala lepa! tante grazie!
iskrena, najlepša, prisrčna hvala! grazie di tutto cuore!
tisočkrat hvala! mille grazie!
hvala enako! grazie altrettanto!
hvala za gostoljubje, za vse grazie dell'ospitalità, grazie di tutto
hvala Bogu grazie a Dio, al cielo
še hvala ne reči (andarsene) senza nemmeno dir grazie
iron. hvala za tako pomoč bell'aiuto (il tuo, il vostro) - idēa f
1. filoz., psihol. ideja:
idea fissa fiksna ideja
2. misel; mnenje; predstava:
avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
neanche per idea sploh ne, nikakor ne
3. ideja, osnovna, vodilna misel:
idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela
4. ideja, ideologija, kredo:
l'idea della non-violenza ideja nenasilja
5. ideja, predstava, pojem:
avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar
6. mnenje, sodba, pogled:
avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov
7. namera, načrt:
vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si
8. zamisel, domislica, pobuda:
bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!
9. videz:
non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
un'idea di malce
lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega - identificare
A) v. tr. (pres. identifico)
1. istiti, imeti kaj za isto:
identificare due concetti istiti, enačiti dva pojma
2. identificirati; ugotoviti, ugotavljati; določiti, določati istovetnost
B) ➞ identificarsi v. rifl. (pres. mi identifico)
1. poistovetiti se; vživeti se:
l'attore si è identificato perfettamente nel personaggio igralec se je imenitno vživel v lik
2. biti istoveten, isti - íhta (-e) f
1. ira, stizza
2. (vnema, zagnanost) fervore, lena:
lotil se je dela z veliko ihto si mise al lavoro di buona lena
3. singhiozzo
4. pren. (ihtav človek) impetuoso, iracondo - illusione f
1. iluzija, čutna prevara:
illusioni ottiche optične prevare
2. slepilo, utvara, samoprevara, blodnja, varljivo upanje; neuresničljiva sanjarija:
farsi illusioni delati si iluzije, slepiti se, gojiti prazne upe - iluzíja (-e) f illusione:
delati si iluzije farsi illusioni, illudersi
živeti v iluzijah vivere di illusioni - imbarcare
A) v. tr. (pres. imbarco)
1. navt. vkrcati
2. natovoriti, natovarjati
3. navt.
imbarcare acqua:
la nave imbarca acqua v ladjo vdira voda
4. pren. zaplesti (koga v kako zadevo); pog. koga potunkati
B) ➞ imbarcarsi v. rifl. (pres. mi imbarco)
1. navt. vkrcati se:
imbarcarsi su una nave vkrcati se na ladjo
2. ekst. šalj. iti, spraviti se (v vozilo)
3. pren. zaplesti se:
si è imbarcato in una brutta avventura zapletel se je v nevarno pustolovščino
4. pog. zaljubiti se, zatrapati se - imbrattare
A) v. tr. (pres. imbratto) umazati, pomazati, zamazati; onesnažiti:
imbrattare fogli, carte slabš. mazati papir
imbrattare tele, muri slabš. mazati platno, stene
B) ➞ imbrattarsi v. rifl. (pres. mi imbratto) umazati se:
imbrattarsi le mani pren. umazati si roke
imbrattarsi di sangue pren. umazati se s krvjo
PREGOVORI: chi imbratta, spazzi preg. kdor umaže, naj počisti - imbrodare v. tr. (pres. imbrōdo) ➞ imbrodolare
PREGOVORI: chi si loda s'imbroda preg. lastna hvala se pod mizo valja - imbrogliare
A) v. tr. (pres. imbrōglio)
1. zmešati, zamotati, zaplesti:
imbrogliare la matassa pren. zaplesti stvar, delati zmedo
2. navt. privezati jadra
3. pren. zavreti, zavirati
4. pren. zmesti
5. prevarati
B) ➞ imbrogliarsi v. rifl. (pres. mi imbrōglio)
1. pomešati se, zmešati se
2. zmotiti se, zgrešiti; zmesti se
3. pren. zaplesti, zapletati se; komplicirati se:
la faccenda si sta imbrogliando zadeva se zapleta - imbrunire, imbrunirsi
A) v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ imbrunisco) temniti se, temneti
B) ➞ imbrunirsi v. rifl. impers. (pres. si imbrunisce) mračiti se
C) m večerni polmrak:
sull'imbrunire proti večeru - imé (-na) n
1. nome:
dati komu ime dare un nome a qcn.
kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
klicati koga po imenu chiamare uno per nome
navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
izmišljeno ime pseudonimo
domače ime familiarmente, vulgo, detto
dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
hišno ime nome locale
krstno ime nome di battesimo
trg. zaščiteno ime nome depositato
obče, lastno ime nome comune, proprio
2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
ustvariti si ime farsi un nome
biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome
3.
v imenu zakona in nome della legge
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
ledinsko ime microtoponimo
lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
osebno ime nome proprio di persona - iméti (-ám)
A) imperf.
1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate
2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile
3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?
4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.
5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi
6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina
7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api
8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna
9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?
10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo
11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando
B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini
C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene - immaginazione f
1. domišljija; predstavna zmožnost; imaginacija:
avere un'immaginazione inesauribile imeti neizčrpno domišljijo
neanche per immaginazione sploh ne, nikakor ne
2. predstavljanje
3. neobstoječa stvar, plod domišljije:
è solo una tua immaginazione to si samo domišljaš - immagine f
1. podoba, slika:
immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
immagine sacra relig. sveta podoba
immagine votiva relig. zaobljubljena podoba
2. slika, predstava; prispodoba:
il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi
3. zool. imago, odrasla žuželka
4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva - imperniare
A) v. tr. (pres. impērnio)
1. pritrditi, pritrjevati s klini, z zatiči
2. pren. temeljiti
B) ➞ imperniarsi v. rifl. (pres. mi impērnio) pren. temeljiti se, biti zasnovan:
la tesi si impernia su un concetto trditev je zasnovana na enem pojmu - impersonare
A) v. tr. (pres. impersono)
1. poosebiti, poosebljati
2. gled. igrati (vlogo)
B) ➞ impersonarsi (pres. mi impersono)
1. gled. vživeti, vživljati se (v vlogo)
2. biti poosebljen, utelešen:
in lui si impersona la cattiveria on je poosebljena zloba - impigliare
A) v. tr. (pres. impiglio) zaplesti
B) impigliarsi (pres. mi impiglio) zaplesti, zapletati se (tudi pren.):
il vestito le si impigliò nei rami obleka se ji je zapletla v veje - imporre*
A) v. tr. (pres. impongo)
1. dati, dajati:
imporre la corona kronati
imporre un nome dati ime
2. nalagati, naložiti; vsiliti, vsiljevati; uveljaviti, uveljavljati; ukazati:
imporre una tassa naložiti davek
imporre la propria volontà uveljaviti svojo voljo
imporre il silenzio ukazati tišino
3.
imporre le mani sul capo relig., knjižno posvetiti, blagosloviti
imporre il galero posvetiti za kardinala
B) ➞ imporsi v. rifl. (pres. mi impongo)
1. uveljaviti, uveljavljati se
imporsi all'attenzione generale zbuditi splošno pozornost
2. biti potreben, nujen:
un problema che si impone per la sua urgenza problem, ki ga je nujno rešiti