Franja

Zadetki iskanja

  • ústa (úst) n pl.

    1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
    odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
    ne odpreti ust non aprir bocca
    zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
    poljubiti na usta baciare sulla bocca
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
    pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
    izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
    odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

    2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
    nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

    3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
    čeb. usta panja entrata dell'arnia
    usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
    usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
    usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    veselo raztegniti usta ridere di gusto
    vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
    polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
    ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
    njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
    danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
    imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
    poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
    njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
    na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
    imeti zavezana usta aver la bocca cucita
    misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
    umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
  • ustrelíti (-ím) perf.

    1. sparare, fucilare; lov. abbattere:
    ustreliti s pištolo, s puško sparare con la pistola, col fucile
    ustreliti medveda abbattere un orso
    pren. ustreliti kot iz topa sparare la risposta

    2. pren.
    ustreliti z očmi, s pogledom fulminare con lo sguardo
    pog. pren. ustreliti kozla fare una gaffe
    ustreliti v prazno fare cilecca
    ustreliti mimo spararla grossa
  • ustváriti (-im) | ustvárjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, creare, formare:
    Bog je ustvaril svet iz niča Dio fece il mondo dal nulla
    ustvariti družino formare una famiglia

    2. (ustvariti na umetniškem področju) creare, produrre; inventare:
    ljudstvo je ustvarilo veliko bajk in legend l'immaginazione popolare produsse, inventò innumerevoli miti e leggende

    3. creare:
    ustvariti veselo razpoloženje creare un'atmosfera allegra
    pren. ustvariti iz nič creare dal nulla
    prednjo je stopil tak, kot ga je Bog ustvaril le si presentò davanti come Dio, la mamma l'aveva fatto
    PREGOVORI:
    Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso

    B) ustváriti si (-im si) | ustvárjati si (-am si) perf., imperf. refl. farsi, crearsi:
    ustvariti si predstavo farsi un'idea
    ustvariti si dom accasarsi, collocarsi, sistemarsi
  • usúti (usújem)

    A) perf.

    1. versare, spargere

    2. sparare, far grandinare:
    strojnice so usule krogle na sovražnika le mitragliatrici facevano grandinare le pallottole sul nemico

    B) usúti se (usújem se) perf. refl.

    1. cadere, precipitare; staccarsi; piovere (tudi ekst.); prorompere; erompere:
    s pobočja se je usul plaz dalla parete si staccò una valanga
    pren. iz ust so se usule obtožujoče besede dalla bocca eruppero parole di accusa

    2. riversarsi:
    demonstranti so se usuli na trg i dimostranti si riversarono sulla piazza
    pren. tisoč vprašanj se je usulo nanj fu investito da un nutrito fuoco di domande
    po licih so se ji usule solze un fiume di lacrime le si riversò sul volto
  • utrínjati (-am) | utrníti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. smoccolare

    2. scuotere (la cenere)

    3. spegnere

    4. pren. raccontare; sballare

    B) utrínjati se (-am se) | utrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. accendersi; brillare, risplendere:
    na nebu se utrinjajo zvezde nel cielo brillano le stelle

    2. intravvedersi

    3. riflettersi, riverberare

    4. pren. cadere, gocciolare

    5. (pojaviti, pojavljati se v zavesti) sorgere, nascere (dubbio):
    pren. pred očmi se mu utrinjajo spomini iz preteklosti davanti a lui rivivono i ricordi del passato
    vprašanje se vedno znova utrinja una domanda che sempre di nuovo torna a riproporsi
    v njem se je utrnil dvom prese a dubitare
  • uzzolo m toskansko muha, močna želja:
    levar l'uzzolo a qcn. zbiti komu muhe iz glave
    provar l'uzzolo per qcs. zaželeti si kaj
  • vája (-e) f esercizio, esercitazione; prova:
    vsakodnevna vaja esercizio quotidiano
    šol. vaja v pisanju, v računanju esercizio di componimento, di conto
    muz. vaja s solisti, z zborom prova coi solisti, col coro
    dihalne, telesne vaje esercizi respiratori, fisici
    šport. vaje na orodjih esercizi agli attrezzi
    šport. vaja v parterju esercizio a corpo libero
    šol. predavanja in vaje (na univerzi) lezioni ed esercitazioni
    kemijske, laboratorijske vaje esercitazioni chimiche, di laboratorio
    domače, šolske vaje esercizi di casa, in classe
    pisne, ustne vaje esercizi scritti, orali
    praktične vaje esercizi pratici
    biti, priti iz vaje essere fuori esercizio
    rel. duhovne vaje esercizi spirituali
    voj. vojaške vaje esercitazioni militari
    PREGOVORI:
    vaja dela mojstra la pratica val più della grammatica; l'esercizio fa il maestro
  • vájet (-i) f briglia, redine:
    držati, zategniti vajeti tenere, tirare la briglia
    pren. dati vajeti iz rok lasciare, abbandonare una carica
    pren. imeti v rokah vajeti česa essere a capo di, dirigere qcs.
    izpustiti vajeti iz rok dare la briglia sul collo
    pren. držati koga na vajetih dominare su qcn.; pog. tenere a stecchetto qcn.
  • vál (-a) m

    1. onda, ondata:
    čelo, dolina, vrh vala fronte, valle, cresta d'onda
    val butne, udari ob skalo l'onda sbatte contro lo scoglio
    razburkani, razpenjeni valovi onde agitate, schiumeggianti
    plavati na valu nuotare sulla cresta dell'onda
    morski val onda del mare, onda marina
    rešiti koga iz valov salvare qcn. dalle onde
    hrumenje valov boato, rombo delle onde

    2. (valu podoben pojav) onda:
    potresni val onda sismica
    svetlobni, zvočni valovi onde luminose, acustiche
    udarni val onda d'urto

    3. pren. (velika množina) ondata, marea; fiotto:
    val beguncev ondata di profughi
    val krvi fiotto di sangue
    val protestov ondata di proteste
    val spominov marea di ricordi
    val mraza, vročine ondata di freddo, di caldo
    bombniki so napadali v valovih i bombardieri attaccavano a ondate

    4. (umetnostna smer) corrente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. najti smrt v valovih annegare
    fiz. oddajati valove emettere onde
    sprejemati valove ricevere, captare onde
    elektromagnetni, radijski valovi onde elettromagnetiche, onde radio
    rad. dolgi, kratki, srednji valovi onde lunghe, corte, medie
    meteor. hladni, topli val ondata d'aria fredda, calda
    film. francoski novi val nouvelle vague
  • valere*

    A) v. intr. (pres. valgo)

    1. veljati, biti vreden:
    far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

    2. biti sposoben, vešč:
    farsi valere uveljaviti se

    3. veljati, šteti

    4. biti v veljavi; držati:
    sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

    5. ekst. biti res; biti prav

    6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
    credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

    7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
    che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
    tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

    B) v. intr., v. tr.

    1. veljati, biti vreden:
    la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
    non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
    valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

    2. biti enak:
    una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
    valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
    PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
    Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

    3. biti enak, pomeniti:
    vale a dire to je, se pravi

    4. prinesti, prinašati:
    un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

    C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
    il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

    Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
    valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
    PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena
  • valíti1 (-ím)

    A) imperf.

    1. rotolare, voltolare

    2. pren. scaricare; gettare:
    odgovornost valiti s sebe scaricare sugli altri la propria responsabilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    valiti besede v ustih masticare le parole

    B) valíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. rotolarsi, rotolare, voltolarsi:
    skala se vali po pobočju v dolino il masso rotola a valle per il pendio

    2. camminare, procedere goffo, lento

    3. riversarsi:
    množica se vali iz dvorane la moltitudine si riversa fuori della sala

    4. erompere (in gran quantità);
    iz dimnika se vali gost dim un fumo denso erompe dal comignolo
  • váljati (-am)

    A) imperf.

    1. spianare (la pasta, il terreno); metal. laminare (la lamiera); tekst. follare (il tessuto)

    2. rotolare:
    valjati svinčnik v roki rotolare la matita nella mano

    3. arrotolare:
    valjati svaljke iz testa arrotolare la pasta in gnocchetti

    4. vulg. possedere sessualmente; vulg. scopare, fottere

    B) váljati se (-am se) imperf. refl.

    1. rotolarsi

    2. trovarsi, giacere (sparso) in disordine:
    perilo se valja po vseh kotih capi di biancheria giacciono sparsi per tutta la stanza

    3. pren. oziare, battere la fiacca, darsi bel tempo:
    naj gre delat, namesto da se valja po pisarni si metta a lavorare, invece di battere la fiacca in ufficio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. valjati se v grehu grufolare nel peccato
    navt. ladja se valja la nave rolla
    PREGOVORI:
    lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • vaporiēra f parna lokomotiva:
    fumare come una vaporiera kaditi se kot iz dimnika, kaditi kot Turek
  • vàš (váša -e)

    A) adj.

    1. vostro; suo:
    vaši športniki i vostri sportivi
    vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

    2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
    Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
    Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
    Vaša gnada Vostra Grazia
    Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je vaših let ha la vostra età
    pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
    v vašem primeru nel suo caso
    dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
    to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
    to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

    B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
    vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
    v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
    naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
    tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo
  • vedênje (-a) n comportamento (tudi ekst.), condotta:
    pravila lepega vedenja le regole della buona condotta, della creanza
    vljudno vedenje comportamento cortese
    šol. ocena iz vedenja voto in condotta
    vedenje živali comportamento degli animali
  • vedeževánje (-a) n divinazione, sortilegio, vaticinio; mantica:
    vedeževanje iz kart cartomanzia
  • vedeževáti (-újem) imperf. vaticinare, divinare; presagire, indovinare, predire:
    vedeževati iz kart, iz dlani, iz kavne usedline indovinare dalle carte, dalla mano, dai fondi del caffè
  • vêlik (-íka -o)

    A) adj.

    1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
    velik nos un grande naso, un nasone
    veliki lov caccia grossa
    veliko premoženje un bel patrimonio
    velika vsota forte somma, somma ragguardevole
    velika torba una borsa capace
    velik del dobička larga parte degli utili
    velika napaka errore madornale
    velika goba fungo maiuscolo

    2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
    dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
    politik velikega stila un politico di grande stile
    pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. strah ima velike oči paura fa novanta
    rel. velika noč Pasqua
    pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
    velik dotok illuvie
    velik izdatek dispendio
    časn. velik naslov spallone
    velik neotesanec zoticone
    velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
    velik (mesarski)
    nož coltella
    pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
    velik ploščat čopič pennellessa
    pren. velik prah polverone
    avt. velik tovornjak bisonte della strada
    velik transparent striscione
    pog. velika količina barcata, buggerio, mare
    velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
    velika zmešnjava bailamme
    velika ženska donnone, donnona
    šalj. velika žepna ura martinaccio
    šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
    PREGOVORI:
    velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

    B) velíki (-a -o) m, f, n
    zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai
  • veljáven (-vna -o) adj.

    1. valido, valevole, vigente:
    veljaven predpis, zakon norma, legge valida, vigente

    2. corrente:
    veljavna valuta moneta corrente

    3. (ki je v skladu z resničnostjo) valido:
    absolutno veljavna resnica verità assolutamente valida

    4. autorevole, stimato, influente; illustre:
    biti doma iz veljavne hiše provenire da un illustre casato
    francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj il francese non ha più il prestigio di un tempo
  • velo m

    1. tančica, pajčolan:
    velo bianco bela tančica
    velo da lutto žalna tančica, flor
    velo nero žalni trak
    velo nuziale, da sposa nevestin pajčolan

    2. relig.
    deporre, lasciare il velo stopiti iz reda
    prendere il velo postati redovnica

    3. pren. tenek sloj; sled; pridih; koprena:
    un velo di cipria tenek sloj pudra
    un velo di lacrime koprena solz
    un velo di nebbia meglica
    zucchero a velo kulin. sipa

    4. pren. koprena; pregrinjalo:
    gli cadde il velo dagli occhi razblinile so se mu utvare
    dire qcs. a qcn. senza veli naliti komu čistega vina
    far velo skrivati, zakrivati
    stendere su qcs. un velo pietoso kaj iz uvidevnosti zamolčati

    5. knjižno (varljiv) videz

    6. bot. kožica

    7. anat.
    velo palatino mehko nebo
    velo virginale pog. himen, deviška kožica

    8. šport blokada (pri košarki, odbojki)