Franja

Zadetki iskanja

  • šíniti (-em) | šínjati (-am) perf., imperf.

    1. pren. guizzare, slanciarsi, correre, piombare; saltare, sprizzare:
    šiniti iz hiše slanciarsi fuori di casa
    kri je šinila iz rane il sangue sprizzò dalla ferita
    šiniti iz postelje saltare dal letto

    2. guizzare, balenare, andare:
    od jeze mu je kri šinila v obraz dalla rabbia il sangue gli andò al volto
    misel mu je šinila skozi možgane gli balenò un pensiero nella testa
    strah jim je šinil v kosti presero una terribile paura
  • šíriti (-im)

    A) imperf.

    1. allargare:
    širiti cesto allargare una strada

    2. dilatare:
    širiti nosnice dilatare le narici

    3. ampliare, sviluppare:
    širiti naselje ampliare l'abitato

    4. divulgare, diffondere; diramare:
    širiti novico diffondere, divulgare, diramare una notizia

    5. emanare, propagare:
    cvetice širijo čudovit vonj i fiori emanano un delizioso profumo

    B) šíriti se (-im se) imperf. refl.

    1. allargarsi, sprigionarsi, propagarsi:
    požar se je hitro širil l'incendio si propagò rapidamente
    iz odprtega hladilnika se je širil smrad dal frigo aperto si sprigionava una gran puzza

    2. divulgare, diffondersi; ekst. serpeggiare:
    z iznajdbo tiska se je knjiga hitro širila con l'invenzione della stampa il libro si diffuse rapidamente
    med ljudmi se je širilo nezadovoljstvo tra la gente serpeggiava il malcontento

    3. stendersi:
    okoli poslopja se širi park attorno al palazzo si stende un ampio giardino
    srce se mu je širilo od sreče il cuore gli si allargò dalla felicità
  • škátlica (-e) f dem. od škatla scatoletta, scatola; custodia; pacchetto:
    škatlica za vžigalice scatola dei fiammiferi
    škatlica za naočnike custodia degli occhiali
    škatlica cigaret pacchetto di sigarette
    pren. biti kakor iz škatlice essere inappuntabile
    pren. stanovanje kakor iz škatlice un alloggio pulitissimo, ordinatissimo
  • škíliti (-im) imperf.

    1. essere guercio, strabico

    2. guardare con la coda dell'occhio; guardare di sottecchi

    3. desiderare, bramare, guardare con bramosia:
    začel je škiliti za dekleti ormai guarda già alle ragazze

    4. cercare di appropriarsi; usurpare

    5. insistere, premere:
    eni škilijo v zakon, drugi iz njega alcuni premono per legarsi in matrimonio, altri per uscirne, liberarsene
  • šlôgati (-am) imperf. pog.
    šlogati iz kart (vedeževati, prerokovati) predire il futuro con le carte
  • šóla1 (-e) f

    1. scuola; istituto:
    hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
    vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
    izključiti iz šole espellere dalla scuola
    administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
    glasbena šola liceo musicale
    plesna šola scuola di ballo
    osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
    državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
    osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
    večerna šola scuola serale
    visoka, višja šola università, scuola superiore
    internatska šola scuola convitto
    šola za medicinske sestre scuola per infermiere
    šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
    celodnevna šola doposcuola
    dopisna šola scuola per corrispondenza
    nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
    poklicna šola avviamento professionale
    poletna šola scuola estiva
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    pren. enajsta šola scuola di vita
    žarg. špricati šolo marinare la scuola
    leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
    iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
    vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
    obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
    pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
    pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
    biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
    iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura

    2. (poslopje ustanove) scuola

    3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
    danes ni šole oggi non c'è scuola

    4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
    psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
    filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
    lit. parnasovska šola scuola parnassiana
    med. salernska šola la scuola salernitana
    um. sienska šola la scuola senese
    lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
  • šólski (-a -o) adj.

    1. di, della scuola; scuola; scolastico, scolare, didattico:
    šolska leta età scolare
    šolski zvonec campanello della scuola
    šolska klop banco di scuola
    šolska tabla lavagna
    šolska torba cartella
    šolska televizija telescuola
    šolska ura ora di lezione
    šolska malica refezione scolastica
    šolski sluga bidello
    šolski ravnatelj direttore didattico
    šolsko leto anno scolastico
    šolske počitnice vacanze
    šolsko spričevalo pagella (scolastica)
    šolski avtobus scuolabus
    šolski center centro didattico
    šolski okoliš bacino d'utenza
    šolska ladja nave scuola
    šolsko letalo aereo scuola

    2. pejor. scolaresco, scolastico; didattico:
    njeno recitiranje je preveč šolsko il suo modo di recitare è troppo scolastico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prestopiti šolski prag andare a scuola per la prima volta
    biti šolski primer česa essere un esempio classico di qcs.
    šolski tovariš compagno di scuola
    pog. drgniti šolske klopi andare a scuola; šalj. scaldare i banchi
    poznati se iz šolskih klopi conoscersi dagli anni della scuola
    šolska sestra religiosa (di ordine dedito all'insegnamento)
    šolska naloga compito in classe
    šolski nadzornik ispettore didattico
    voj. šolski naboj cartuccia di esercitazione
  • števílka (-e) f

    1. numero:
    ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
    številka deset il numero dieci, il dieci
    številke in črke numeri e lettere
    zaporedna številka numero progressivo
    številka srečke il numero del biglietto della lotteria
    številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
    peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
    muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
    hišna številka numero civico
    serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
    arabske, rimske številke numeri arabi, romani
    nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
    Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
    bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
    gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

    2. pog. mat. (število) numero:
    lihe, sode številke numeri pari, dispari

    3. (številčni podatki) dato:
    številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

    4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
    posebna številka numero unico
    slavnostna številka numero speciale
    nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

    5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
    potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
    garderobna številka scontrino del guardaroba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti le številke essere ridotti a numeri
    žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
    pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
    ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
    doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
    žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
    sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
    vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
    ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
    adm. delovodna številka numero di protocollo
    davčna številka codice fiscale
    enotna matična številka občana numero d'identità personale
    biblio. dvojna številka numero doppio
    pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
    klicna številka numero telefonico
    poštna številka codice di avviamento postale
    šport. štartna številka numero di partenza
  • štírna (-e) pog. (šterna) pozzo:
    voda iz štirne acqua del pozzo
    pren. fant je zabit kot štirna il ragazzo è uno stupidone, pog. un minchione, nareč. un pirla, vulg. un coglione
  • štrléti (-ím) imperf. risaltare, spiccare (tudi ekst.), sporgere; protrudere:
    lasje štrlijo izpod rute i capelli sporgono di sotto il fazzoletto
    učenec štrli iz povprečja lo scolaro spicca sugli altri
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • tagliare1

    A) v. tr. (pres. taglio)

    1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
    una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
    un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez

    2.
    tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
    tagliare un bosco sekati gozd
    tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
    tagliare un diamante brusiti diamant
    tagliare una droga mešati mamilo
    tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)

    3.
    tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
    tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
    tagliare l'erba kositi travo
    tagliare una gamba amputirati nogo
    tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
    tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
    tagliare la testa odsekati glavo
    tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge

    4.
    la barca taglia le onde čoln brazda valove
    una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
    tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
    tagliare le carte premešati karte
    tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
    tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
    tagliare la palla šport rezati žogo

    5.
    tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
    tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
    tagliarsi la gola pren. ubiti se
    un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
    una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
    un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge

    6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
    tagliare un articolo skrajšati članek
    tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
    dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore

    7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
    tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
    tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
    tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik

    8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
    tagliare la curva sekati ovinek
    tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
    l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta

    B) v. intr. iti po najkrajši poti
    tagliare diritto iti naravnost

    C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se
  • tančíca (-e) f

    1. tekst. velo;
    rokavi iz tančice maniche di velo

    2. obl. velo, veletta:
    klobuk s tančico cappello con la veletta
    poročna, žalna tančica velo nuziale (da sposa), velo nero

    3. pren. velo:
    tančica dima, megle un velo di fumo, di nebbia
    zaviti v tančico skrivnosti stendere un velo di mistero
    njena smrt je še vedno zavita v tančico skrivnosti la sua morte è tuttora avvolta nel mistero
    pren. odgrinjati tančico s česa (razkrivati) svelare qcs.
    ugotavljati stilne tančice besedila scoprire le sfumature stilistiche del testo
  • têči (têčem) imperf.

    1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
    kri teče il sangue scorre
    teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
    pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
    iz rane teče kri la ferita gronda sangue
    teči kot blisk correre come il fulmine
    teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
    teči sem in tja correre avanti e indietro
    besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
    teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
    po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
    voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
    mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
    vrv teče po škripcu la fune scarrucola
    teči nazaj rifluire (di fiume)
    teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
    teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
    Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

    2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
    kolesa tečejo le ruote girano

    3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
    misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
    dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
    grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

    4. (trajati) correre:
    teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
    čas hitro teče il tempo corre veloce

    5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
    oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

    6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
    teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
    tečem po kruh corro a comprare il pane
    teči kot zajec correre come una lepre
    teči 100 metrov correre i cento metri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
    plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
    pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
    pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
    evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
    zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
    ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua
  • têmelj (-a) m

    1. base, basamento, fondamento (pl. -a):
    izkopati, postaviti temelje scavare, porre le fondamenta
    kamnit temelj spomenika il basamento di pietra del monumento

    2. pren. base, cardine, fondamento (pl. -i), caposaldo:
    postaviti temelje za nadaljnji razvoj porre le basi del futuro sviluppo
    značaj je temelj osebnosti il carattere è il cardine della personalità

    3. pren. pl. (bistveni pojmi, načela znanstvenega, ideološkega sistema) basi, principi fondamentali:
    temelji civilizirane družbe le basi della società civile

    4. (v adv. rabi s predlogi) completamente, del tutto, dalle fondamenta:
    uničiti do temelja, do temeljev distruggere dalle fondamenta
    spremeniti iz temelja, v temeljih cambiare del tutto
  • tenaglia f

    1.
    tenaglie pl. tehn., obrt klešče:
    a tenaglia kleščen, kleščast
    tenaglie per fabbro, per falegname kovaške, mizarske klešče
    tenaglie a rana metal. kleščne čeljusti
    attacco a tenaglia voj. klešče, kleščni napad
    cavare le parole di bocca con le tenaglie a qcn. pren. vleči besede iz koga

    2. markirne klešče

    3. med. ekstrakcijske klešče

    4. zool. pog. klešče (rak); ščipalnice (škorpijon)
  • testó (-á) n pasta; impasto:
    testo naraste, vzhaja la pasta lievita, fermenta
    pripravljati testo fare la pasta
    testo gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči lavorare la pasta, impastare, battere la pasta, stendere la pasta, tirare la pasta
    gladko, gosto, rahlo testo pasta liscia, densa, soffice
    biskvitno testo pasta per pandispagna
    krhko testo pasta frolla
    kvašeno testo pasta lievitata
    listnato testo pasta sfoglia
    stroj za mešanje testa impastatrice
    pren. ta človek je iz drugačnega testa costui è fatto di un'altra pasta, ha un'altra tempra
  • težáva (-e) f difficoltà; problema; ekst. guaio, impiccio, disturbo:
    bolnik ima težave v želodcu, z jetri il malato ha disturbi allo stomaco, al fegato
    poklicne, zdravstvene težave problemi di lavoro, di salute
    zabresti v težave, znajti se v težavah trovarsi nei guai
    izvleči iz težav trarre d'impaccio
    brez težave senza difficoltà
    s težavo a fatica, a stento, con grande sforzo
    v tem je težava qui sta il busillis, questo è il difficile
    težava je v tem, da ... il brutto è che...
    težava šele pride il peggio ha ancora da venire
    imeti težave z zakonom avere noie con la legge
    pog. z otroki so težave i bambini procurano grattacapi
    z vodo so težave c'è mancanza, penuria d'acqua
    jezik mu dela težave non sa bene la lingua, mastica maluccio la lingua
    imeti težave s spanjem dormire male
    pren. imeti srčne težave essere innamorati
  • tintura f

    1. barvanje:
    tintura dei capelli, di una stoffa barvanje las, tkanine
    una tintura di fisica pren. površno znanje iz fizike

    2. barvilo

    3. farm. tinktura:
    tintura di iodio jodova tinktura

    4.
    vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona)
  • tír (-a) m

    1. žel. binario, rotaie:
    normalni, ozki, široki tir binario a scartamento normale, ridotto, largo
    izvozni, uvozni tir binario di partenza, di arrivo
    industrijski tir raccordo privato (per l'industria)
    ranžirni tir binario di raccordo
    stranski tir binario secondario
    mrtvi tir binario morto; pren. punto morto
    prehod preko tira passaggio a livello

    2. guida, binario:
    karnisa z drsnim tirom asta della tenda con guida scorrevole

    3. traiettoria:
    tir izstrelka, planeta, satelita traiettoria del proiettile, del pianeta, del satellite

    4. nareč. (sled, kolesnica, gaz) traccia; rotaia; solco di ruota, passaggio

    5. pren. (ustaljen način življenja) binario, carreggiata:
    vživeti se v tir vsakdanjega življenja acclimatarsi al binario della quotidianità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vreči koga iz tira far uscire dai gangheri qcn.
    pren. obrniti pogovor na drug tir cambiare il tema del discorso
    pren. vrniti se v normalni tir rientrare nel binario della normalità
    pren. potisniti vprašanje na stranski tir non trattare più la questione
    pren. zaiti na slepi tir trovarsi a un punto morto