šíniti (-em) | šínjati (-am) perf., imperf.
1. pren. guizzare, slanciarsi, correre, piombare; saltare, sprizzare:
šiniti iz hiše slanciarsi fuori di casa
kri je šinila iz rane il sangue sprizzò dalla ferita
šiniti iz postelje saltare dal letto
2. guizzare, balenare, andare:
od jeze mu je kri šinila v obraz dalla rabbia il sangue gli andò al volto
misel mu je šinila skozi možgane gli balenò un pensiero nella testa
strah jim je šinil v kosti presero una terribile paura
Zadetki iskanja
- šíriti (-im)
A) imperf.
1. allargare:
širiti cesto allargare una strada
2. dilatare:
širiti nosnice dilatare le narici
3. ampliare, sviluppare:
širiti naselje ampliare l'abitato
4. divulgare, diffondere; diramare:
širiti novico diffondere, divulgare, diramare una notizia
5. emanare, propagare:
cvetice širijo čudovit vonj i fiori emanano un delizioso profumo
B) šíriti se (-im se) imperf. refl.
1. allargarsi, sprigionarsi, propagarsi:
požar se je hitro širil l'incendio si propagò rapidamente
iz odprtega hladilnika se je širil smrad dal frigo aperto si sprigionava una gran puzza
2. divulgare, diffondersi; ekst. serpeggiare:
z iznajdbo tiska se je knjiga hitro širila con l'invenzione della stampa il libro si diffuse rapidamente
med ljudmi se je širilo nezadovoljstvo tra la gente serpeggiava il malcontento
3. stendersi:
okoli poslopja se širi park attorno al palazzo si stende un ampio giardino
srce se mu je širilo od sreče il cuore gli si allargò dalla felicità - škátlica (-e) f dem. od škatla scatoletta, scatola; custodia; pacchetto:
škatlica za vžigalice scatola dei fiammiferi
škatlica za naočnike custodia degli occhiali
škatlica cigaret pacchetto di sigarette
pren. biti kakor iz škatlice essere inappuntabile
pren. stanovanje kakor iz škatlice un alloggio pulitissimo, ordinatissimo - škíliti (-im) imperf.
1. essere guercio, strabico
2. guardare con la coda dell'occhio; guardare di sottecchi
3. desiderare, bramare, guardare con bramosia:
začel je škiliti za dekleti ormai guarda già alle ragazze
4. cercare di appropriarsi; usurpare
5. insistere, premere:
eni škilijo v zakon, drugi iz njega alcuni premono per legarsi in matrimonio, altri per uscirne, liberarsene - šlôgati (-am) imperf. pog.
šlogati iz kart (vedeževati, prerokovati) predire il futuro con le carte - šóla1 (-e) f
1. scuola; istituto:
hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
izključiti iz šole espellere dalla scuola
administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
glasbena šola liceo musicale
plesna šola scuola di ballo
osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
večerna šola scuola serale
visoka, višja šola università, scuola superiore
internatska šola scuola convitto
šola za medicinske sestre scuola per infermiere
šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
celodnevna šola doposcuola
dopisna šola scuola per corrispondenza
nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
poklicna šola avviamento professionale
poletna šola scuola estiva
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
pren. enajsta šola scuola di vita
žarg. špricati šolo marinare la scuola
leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura
2. (poslopje ustanove) scuola
3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
danes ni šole oggi non c'è scuola
4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
lit. parnasovska šola scuola parnassiana
med. salernska šola la scuola salernitana
um. sienska šola la scuola senese
lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza - šólski (-a -o) adj.
1. di, della scuola; scuola; scolastico, scolare, didattico:
šolska leta età scolare
šolski zvonec campanello della scuola
šolska klop banco di scuola
šolska tabla lavagna
šolska torba cartella
šolska televizija telescuola
šolska ura ora di lezione
šolska malica refezione scolastica
šolski sluga bidello
šolski ravnatelj direttore didattico
šolsko leto anno scolastico
šolske počitnice vacanze
šolsko spričevalo pagella (scolastica)
šolski avtobus scuolabus
šolski center centro didattico
šolski okoliš bacino d'utenza
šolska ladja nave scuola
šolsko letalo aereo scuola
2. pejor. scolaresco, scolastico; didattico:
njeno recitiranje je preveč šolsko il suo modo di recitare è troppo scolastico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prestopiti šolski prag andare a scuola per la prima volta
biti šolski primer česa essere un esempio classico di qcs.
šolski tovariš compagno di scuola
pog. drgniti šolske klopi andare a scuola; šalj. scaldare i banchi
poznati se iz šolskih klopi conoscersi dagli anni della scuola
šolska sestra religiosa (di ordine dedito all'insegnamento)
šolska naloga compito in classe
šolski nadzornik ispettore didattico
voj. šolski naboj cartuccia di esercitazione - števílka (-e) f
1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito
2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari
3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione
4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano
5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza - štírna (-e) pog. (šterna) pozzo:
voda iz štirne acqua del pozzo
pren. fant je zabit kot štirna il ragazzo è uno stupidone, pog. un minchione, nareč. un pirla, vulg. un coglione - štrléti (-ím) imperf. risaltare, spiccare (tudi ekst.), sporgere; protrudere:
lasje štrlijo izpod rute i capelli sporgono di sotto il fazzoletto
učenec štrli iz povprečja lo scolaro spicca sugli altri - tá (tá tó) pron.
I. (v pridevniški rabi)
1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?
2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime
3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano
4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo
5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo
6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale
7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!
II. (v samostalniški rabi)
1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)
2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare
3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo
4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato
5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione
6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo
7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno
8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina
9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani
10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti
11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente
12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente
III. (v vezniški rabi)
1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare
2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia
3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto
4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani
5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio
6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo
7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito - tagliare1
A) v. tr. (pres. taglio)
1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez
2.
tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
tagliare un bosco sekati gozd
tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
tagliare un diamante brusiti diamant
tagliare una droga mešati mamilo
tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)
3.
tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
tagliare l'erba kositi travo
tagliare una gamba amputirati nogo
tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
tagliare la testa odsekati glavo
tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge
4.
la barca taglia le onde čoln brazda valove
una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
tagliare le carte premešati karte
tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
tagliare la palla šport rezati žogo
5.
tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
tagliarsi la gola pren. ubiti se
un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge
6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
tagliare un articolo skrajšati članek
tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore
7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik
8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
tagliare la curva sekati ovinek
tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta
B) v. intr. iti po najkrajši poti
tagliare diritto iti naravnost
C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se - tančíca (-e) f
1. tekst. velo;
rokavi iz tančice maniche di velo
2. obl. velo, veletta:
klobuk s tančico cappello con la veletta
poročna, žalna tančica velo nuziale (da sposa), velo nero
3. pren. velo:
tančica dima, megle un velo di fumo, di nebbia
zaviti v tančico skrivnosti stendere un velo di mistero
njena smrt je še vedno zavita v tančico skrivnosti la sua morte è tuttora avvolta nel mistero
pren. odgrinjati tančico s česa (razkrivati) svelare qcs.
ugotavljati stilne tančice besedila scoprire le sfumature stilistiche del testo - têči (têčem) imperf.
1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio
2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano
3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre
4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce
5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico
6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua - têmelj (-a) m
1. base, basamento, fondamento (pl. -a):
izkopati, postaviti temelje scavare, porre le fondamenta
kamnit temelj spomenika il basamento di pietra del monumento
2. pren. base, cardine, fondamento (pl. -i), caposaldo:
postaviti temelje za nadaljnji razvoj porre le basi del futuro sviluppo
značaj je temelj osebnosti il carattere è il cardine della personalità
3. pren. pl. (bistveni pojmi, načela znanstvenega, ideološkega sistema) basi, principi fondamentali:
temelji civilizirane družbe le basi della società civile
4. (v adv. rabi s predlogi) completamente, del tutto, dalle fondamenta:
uničiti do temelja, do temeljev distruggere dalle fondamenta
spremeniti iz temelja, v temeljih cambiare del tutto - tenaglia f
1.
tenaglie pl. tehn., obrt klešče:
a tenaglia kleščen, kleščast
tenaglie per fabbro, per falegname kovaške, mizarske klešče
tenaglie a rana metal. kleščne čeljusti
attacco a tenaglia voj. klešče, kleščni napad
cavare le parole di bocca con le tenaglie a qcn. pren. vleči besede iz koga
2. markirne klešče
3. med. ekstrakcijske klešče
4. zool. pog. klešče (rak); ščipalnice (škorpijon) - testó (-á) n pasta; impasto:
testo naraste, vzhaja la pasta lievita, fermenta
pripravljati testo fare la pasta
testo gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči lavorare la pasta, impastare, battere la pasta, stendere la pasta, tirare la pasta
gladko, gosto, rahlo testo pasta liscia, densa, soffice
biskvitno testo pasta per pandispagna
krhko testo pasta frolla
kvašeno testo pasta lievitata
listnato testo pasta sfoglia
stroj za mešanje testa impastatrice
pren. ta človek je iz drugačnega testa costui è fatto di un'altra pasta, ha un'altra tempra - težáva (-e) f difficoltà; problema; ekst. guaio, impiccio, disturbo:
bolnik ima težave v želodcu, z jetri il malato ha disturbi allo stomaco, al fegato
poklicne, zdravstvene težave problemi di lavoro, di salute
zabresti v težave, znajti se v težavah trovarsi nei guai
izvleči iz težav trarre d'impaccio
brez težave senza difficoltà
s težavo a fatica, a stento, con grande sforzo
v tem je težava qui sta il busillis, questo è il difficile
težava je v tem, da ... il brutto è che...
težava šele pride il peggio ha ancora da venire
imeti težave z zakonom avere noie con la legge
pog. z otroki so težave i bambini procurano grattacapi
z vodo so težave c'è mancanza, penuria d'acqua
jezik mu dela težave non sa bene la lingua, mastica maluccio la lingua
imeti težave s spanjem dormire male
pren. imeti srčne težave essere innamorati - tintura f
1. barvanje:
tintura dei capelli, di una stoffa barvanje las, tkanine
una tintura di fisica pren. površno znanje iz fizike
2. barvilo
3. farm. tinktura:
tintura di iodio jodova tinktura
4.
vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona) ○ - tír (-a) m
1. žel. binario, rotaie:
normalni, ozki, široki tir binario a scartamento normale, ridotto, largo
izvozni, uvozni tir binario di partenza, di arrivo
industrijski tir raccordo privato (per l'industria)
ranžirni tir binario di raccordo
stranski tir binario secondario
mrtvi tir binario morto; pren. punto morto
prehod preko tira passaggio a livello
2. guida, binario:
karnisa z drsnim tirom asta della tenda con guida scorrevole
3. traiettoria:
tir izstrelka, planeta, satelita traiettoria del proiettile, del pianeta, del satellite
4. nareč. (sled, kolesnica, gaz) traccia; rotaia; solco di ruota, passaggio
5. pren. (ustaljen način življenja) binario, carreggiata:
vživeti se v tir vsakdanjega življenja acclimatarsi al binario della quotidianità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vreči koga iz tira far uscire dai gangheri qcn.
pren. obrniti pogovor na drug tir cambiare il tema del discorso
pren. vrniti se v normalni tir rientrare nel binario della normalità
pren. potisniti vprašanje na stranski tir non trattare più la questione
pren. zaiti na slepi tir trovarsi a un punto morto