Franja

Zadetki iskanja

  • francamente avv.

    1. odkrito:
    rispondere francamente odkrito odgovoriti

    2. resnično, res, zares:
    francamente non so cosa pensare di lui res ne vem, kaj naj si mislim o njem
  • frapporre*

    A) v. tr. (pres. frappongo) dati vmes (zlasti pren.):
    frapporre ostacoli ovirati
    frapporre indugi mečkati, zavlačevati

    B) ➞ frapporsi v. rifl. (pres. mi frappongo) vmešati se, posredovati; prekrižati, postaviti se na pot, zadržati:
    si frappose per evitare un litigio posredoval je, da ne bi prišlo do prepira
    si sono frapposte nuove difficoltà pojavile so se nove težave
    un fatto nuovo si frappose alla decisione novo dejstvo je prekrižalo odločitev
  • fratēllo

    A) m

    1. brat:
    fratello germano rodni brat
    fratello uterino polbrat po materi
    fratello di latte brat po mleku, mlečni brat
    fratelli siamesi siamska dvojčka
    sembrare fratelli, assomigliarsi come fratelli podobna si biti kot brata
    amarsi come fratelli ljubiti se kot bratje

    2. pl. otroci (iste družine), bratje in sestre, bratje

    3. pren. brat, tovariš:
    fratelli di sventura bratje v nesreči
    fratello d'arme bojni tovariš
    i fratelli massoni prostozidarji

    4. relig. brat laik; sobrat

    B) agg. (za samostalnikom) pren. bratski:
    partiti fratelli sestrske stranke
  • fratturare v. tr. (pres. fratturo) zlomiti:
    fratturarsi un braccio zlomiti si roko
  • frega f

    1. redko želja, sla:
    avere una gran frega di partire strašno si želeti odpotovati

    2. pog. pohota; pojanje:
    andare in frega pojati se
  • fregare

    A) v. tr. (pres. frego)

    1. drgniti; masirati; natreti, natirati; meti:
    fregare il pavimento ribati pod
    fregare le gambe con pomate natirati noge z mazili
    fregarsi le mani in segno di soddisfazione zadovoljno si meti roke
    fregarsi gli occhi meti si oči

    2. pog. prevarati, ogoljufati; ukrasti, suniti:
    mi hanno fregato l'orologio sunili so mi uro

    B) ➞ fregarsi v. rifl. (pres. mi frego)

    1. drgniti se:
    fregarsi intorno a qcn. prilizovati se komu, smoliti se okrog koga

    2. pog. požvižgati se, ne se brigati, ne šmirglati:
    fregarsene di qcn., di qcs. požvižgati se na koga, na kaj
    e chi se ne frega! kaj me briga!, kaj mi mar!
  • frétati (-am) imperf. nareč. (prebijati se) stentare, stentacchiare, vivacchiare, tirare a campare:
    za silo fretamo si vivacchia
  • frollare

    A) v. intr. (pres. frōllo) mehčati (meso); pustiti, da se uleži:
    mettere qcn. a frollare pren. spraviti koga pod ključ
    lasciare una pratica a frollare odlašati z rešitvijo zadeve

    B) ➞ frollarsi v. rifl. (pres. mi frōllo) zmehčati se, uležati se:
    certe carni si frollano più rapidamente di altre eno meso se prej omehča kot drugo
  • fronte

    A) f

    1. čelo:
    fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
    guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza

    2. glava:
    fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!

    3. obraz, obličje, videz:
    gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
    a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
    a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
    a fronte a fronte iz oči v oči
    dietro front! na levo krog!

    4. primerjava:
    mettere a fronte due testimoni soočiti priči
    a fronte v primerjavi
    stare, essere di fronte biti nasproti
    testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
    nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim

    5. prednja stran, pročelje:
    fronte di un edificio pročelje stavbe
    fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika

    B) m

    1. fronta:
    andare al fronte iti na fronto
    aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
    far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
    far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
    far fronte agli impegni biti kos nalogam

    2. polit. fronta:
    fronte popolare ljudska fronta

    3. meteor. fronta:
    fronte caldo, freddo topla, hladna fronta
  • frutto m (pl. -ti)

    1. plod, sad, sadež:
    i frutti dei campi poljski plodovi
    albero da frutto sadno drevo
    frutto fuori stagione pren. nadloga
    frutto proibito pren. prepovedani sad
    vacca da frutto plemenska krava
    frutti di mare morski sadeži

    2. pren. plod, rezultat, proizvod, dosežek:
    frutto dell'amore plod ljubezni, nezakonski otrok
    il frutto dell'educazione vzgojni rezultat
    senza frutto brez haska
    a che frutto? čemu?

    3. pren. korist, dobiček:
    azienda che non dà frutti podjetje, ki ne prinaša dobička

    4. ekon. obresti
    PREGOVORI: dal frutto si conosce l'albero preg. po sadu se drevo spozna
  • fulmine m

    1. blisk, strela (tudi pren.):
    piombare addosso come un fulmine pren. planiti kot blisk (na koga, na kaj)
    fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
    colpo di fulmine pren. ljubezen na prvi pogled

    2. bes, jeza:
    tirarsi addosso i fulmini del padrone nakopati si gospodarjevo jezo
  • funerale

    A) m pogreb (zlasti pl.):
    i funerali si svolgeranno a spese dello stato pogreb bo na državne stroške
    faccia, viso da funerale pren. potrt obraz
    essere un funerale pren. držati se kot na pogrebu
    la festa fu un funerale pren. na zabavi je bilo kot na pogrebu

    B) agg. knjižno mrtvaški, pogreben
  • ga

    A) pron. (njega)

    1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
    čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
    nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
    pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
    polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

    2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
    ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
    čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
    (v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

    B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
    sam bog si ga vedi kje chissà dove
    gorje si ga mu guai a lui
  • gamba f

    1. anat. noga:
    le gambe del cavallo konjske noge
    raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
    avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
    avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
    rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
    essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
    un medico in gamba dober zdravnik
    fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
    distendere, tirare le gambe pren. umreti
    darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
    andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
    mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
    mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
    cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
    prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
    starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
    ha due gambe stupende ima čudovite noge

    2. noga (predmeta):
    le gambe del letto posteljne noge

    3. hlačnica

    4. pokončna črta
  • gasíti (-ím) imperf. ➞ pogasiti spegnere:
    gasiti požar spegnere l'incendio
    gasiti apno spegnere la calce
    gasiti si žejo spegnere, togliere la sete; pog. bere
    pren. v gostilni gasiti jezo bere dalla rabbia
    metal. gasiti jeklo temprare l'acciaio
  • gatto m (f -ta)

    1. zool. maček (Felis catus)
    gatto selvatico divja mačka (Felis silvestris)

    2.
    gatto frustato pren. polit cucek
    mal gatto lisjak, prevejanec, tat
    essere come cani e gatti biti si kot pes in mačka
    essere in quattro gatti biti v majhnem številu, biti le za vzorec
    musica da gatti pren. mačja godba, kot bi mačko vlekel za rep
    gatto a nove code hist. bič
    il Gatto con gli stivali Obuti maček

    3. voj. hist. oven

    4.
    gatto delle nevi snežni teptalnik

    5.
    gatto selvaggio divja stavka
  • gelare

    A) v. tr. (pres. gēlo) zamrzniti, zamrzovati, spremeniti v led:
    la brina ha gelato gli alberi od slane so zmrznila drevesa

    B) ➞ gelare, gelarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ gēlo) zmrzniti, zmrzovati; ledeneti (tudi pren.):
    il lago è gelato jezero je zamrznjeno
    mi si gelano le mani roke mi zmrzujejo
    questa notte ha gelato sinoči je zmrzovalo
    sentirsi gelare il sangue pren. čutiti, kako ledeni kri
  • gemēllo

    A) agg.

    1. dvojčičen:
    fratelli gemelli brata dvojčka

    2. podoben, popolnoma enak:
    anime gemelle sorodni duši

    B) m

    1. dvojček:
    si somigliano come due gemelli podobna sta si kot dvojčka

    2. (zlasti v pl.) manšetni gumbi
  • gentiluōmo m (pl. -mini)

    1. star. plemič; žlahtnik, plemenitaš:
    gentiluomo di corte dvorni komornik, dvorjan

    2. gospod; gentleman:
    si comporta sempre da gentiluomo vedno se vede kot pravi gentleman
  • Gesù

    A) m relig. Jezus:
    Compagnia di Gesù jezuitski red
    andare da Gesù umreti
    uomo tutto Gesù e madonne pobožnjakar
    fare Gesù skleniti roke

    B) inter.

    1. Jezus, ježeš (za izražanje prošnje):
    Gesù mio, aiutateci! ljubi Jezus, pomagaj!

    2. Jezus, ježeš (za izražanje začudenja, strahu, obupa):
    Gesù, come ti trovo cambiata! Jezus, kako si se spremenila!