figurare
A) v. tr. (pres. figuro)
1. prikazati, ponazoriti, upodobiti, oblikovati
2. predstavljati:
te la figuri la faccia del professore? si predstavljaš profesorjev obraz?
figurarsi!, figurati!, figuriamoci!, si figuri seveda!, jasno!, kje neki!, sploh ne! (odvisno od trditve, na katero se odgovor nanaša)
Grazie! - Figurati! Hvala! - Ni za kaj!
figurati che non l'avevo visto pomisli, nisem ga videl
3. delati se:
figura d'aver capito tutto dela se, da je vse razumel
B) v. intr.
1. biti, nahajati se:
il mio nome non figurava nell'elenco mojega imena ni bilo na spisku
2. izkazati se, postaviti se, napraviti dober vtis:
vuole ben figurare in società želi se postaviti v družbi
Zadetki iskanja
- fotogēnico agg. (m pl. -ci) fotogeničen:
volto fotogenico fotogeničen obraz - funerale
A) m pogreb (zlasti pl.):
i funerali si svolgeranno a spese dello stato pogreb bo na državne stroške
faccia, viso da funerale pren. potrt obraz
essere un funerale pren. držati se kot na pogrebu
la festa fu un funerale pren. na zabavi je bilo kot na pogrebu
B) agg. knjižno mrtvaški, pogreben - gettare
A) v. tr. (pres. gētto)
1. vreči, metati:
gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
gettare le armi odvreči orožje, predati se
gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
gettare i dadi kockati (tudi pren.);
gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
gettare il denaro pren. razmetavati denar
gettare all'aria una stanza razmetati sobo
gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
gettare via vreči proč
la fontana getta vodnjak brizga vodo
il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
gettare grida, urli pren. kričati, vpiti
2. položiti, zgraditi, postaviti:
gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
gettare un ponte zgraditi most
3. uliti (kip)
4. prinesti, prinašati, navreči:
le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde
B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)
1. vreči se, pognati se, planiti:
gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu
2. izlivati se:
il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje - graffiare
A) v. tr. (pres. graffio)
1. praskati, opraskati, popraskati, spraskati:
graffiare il viso opraskati obraz
graffiare il muro con un coltello spraskati zid z nožem, praskati z nožem po zidu
2. pren. užaliti, raniti, prizadeti:
quella frase graffia il suo orgoglio te besede žalijo njegov ponos
3. pog. krasti, suniti:
riuscì a graffiare dal cassetto una forte somma iz predala mu je uspelo suniti precejšnjo vsoto
B) ➞ graffiarsi v. rifl. (pres. mi graffio)
1. praskati se, popraskati se, opraskati se; močno se drgniti
2. pren.:
si graffiavano con insulti e offese obmetavala sta se z žaljivkami - grinza f guba:
faccia piena di grinze čisto zguban obraz
non fa una grinza (obleka) je kot ulita
il ragionamento non fa una grinza razmišljanje je brezhibno - illuminare
A) v. tr. (pres. illumino)
1. razsvetliti, razsvetljevati:
illuminare a giorno razsvetliti kot pri belem dnevu
2. pren. razsvetliti, razsvetljevati; ožariti, ožarjati:
un dolce sorriso le illuminava il volto mil nasmeh ji je ožarjal obraz
3. pren. razsvetliti, razsvetljevati
B) ➞ illuminarsi v. rifl. (pres. mi illumino)
1. razsvetliti, razsvetljevati se
2. pren. razžariti se, žareti:
illuminarsi di gioia žareti od veselja - immaginare, immaginarsi v. tr. (pres. /mi/ immagino)
1. predstaviti, predstavljati si; zamisliti, zamišljati si:
potete immaginarvi la nostra gioia lahko si predstavljate naše veselje
posso? - s'immagini! lahko? - seveda! prosim! (kot pritrdilni odgovor)
2. izmisliti, izmišljati; izumiti, izumljati
3. domnevati, predpostaviti; domišljati si, utvarjati si; slutiti:
immagino che sarete stanchi verjetno ste utrujeni
immagina di saper tutto predstavlja si, da vse ve
al vedere la sua faccia immaginai subito il peggio ko sem videl njegov obraz, sem takoj zaslutil najhujše - impassibile agg.
1. knjižno brezčuten
2. (imperturbabile) ravnodušen, hladnokrven:
viso impassibile ravnodušen obraz - imperlare
A) v. tr. (pres. impērlo)
1. krasiti z biseri
2. pren. orositi, oblivati:
il sudore gli imperlava la fronte čelo mu je oblival znoj
B) ➞ imperlarsi v. rifl. (pres. mi impērlo) orositi, orošati se:
gli vidi la fronte imperlarsi di sudore videl sem, kako mu obraz obliva znoj - improntare
A) v. tr. (pres. impronto)
1. vtisniti, vtiskati; odtisniti, odtiskati
2. pren. narediti, delati se, hliniti; nadeti si izraz:
improntare il volto a commozione nadeti si ganjen izraz, zaigrati ganjenost
B) ➞ improntarsi v. rifl. (pres. mi impronto) narediti, delati se:
il volto gli si improntò a dolore obraz se mu je razžalostil - in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če - inondare v. tr. (pres. inondo)
1. poplaviti, poplavljati; preplaviti, preplavljati (tudi pren.):
il fiume ha straripato inondando la campagna reka je prestopila bregove in preplavila polje
inondare un paese coi propri prodotti preplaviti deželo s svojimi proizvodi
2. pren. teči v potokih, liti:
lacrime amare gli inondavano il viso grenke solze so mu zalile obraz - izbrázdati (-am) perf.
1. arare
2. solcare; lasciare solchi (tudi ekst.):
čas je izbrazdal njen obraz il tempo ha lasciato profondi solchi sul suo volto - iznakáziti (-im) | iznakaževáti (-újem) perf., imperf. deformare, deturpare, sfigurare; devastare:
obraz, ki ga je iznakazila bolezen un viso devastato dalla malattia - karakterístičen (-čna -o) adj.
1. caratteristico:
pošta karakteristična številka prefisso
karakteristične številke države indicativo
karakteristična številka Slovenije je 386 l'indicativo della Slovenia è 386
2. peculiare, tipico, singolare:
obraz s karakterističnim nosom un volto dal naso peculiare - kázati (kážem) ➞ pokazati
A) imperf.
1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
kazati dokumente esibire i documenti
kazati pot indicare la strada
2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti
3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite
4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
letina dobro kaže il raccolto promette bene
vreme kaže na dež il tempo volge al brutto
5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
obraz je kazal strah il volto denotava paura
fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica
6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
kazati komu jezik fare le boccacce
na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
kazati komu osle fare sberleffi a uno
kazati zobe mostrare i denti
streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
slabo kaže le cose si mettono male
B) kázati se (kážem se) imperf. refl.
1. mostrarsi, farsi vedere
2. pren. trasparire:
iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
kazati se v obrisih delinearsi - kísel (-sla -o)
A) adj.
1. acido, acidulo, agro:
kisla pijača bevanda acidula
kislo mleko latte acido
kisle kumarice cetrioli sottaceto
2. pren. arcigno, imbronciato:
kisel obraz viso imbronciato
3. kem. acido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugrizniti v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte; inghiottire amaro (e sputar dolce)
bot. kisla deteljica acetosella (Oxalis acetosella)
gastr. kisla juha zuppa acida
agr. kisla krma foraggio insilato
metal. kisla opeka mattone refrattario
gastr. kisla smetana panna acida
kisla voda acqua minerale
metal. kisla žlindra loppa quarzosa
kisla tla terreno acido
meteor. kisli dež pioggia acida
pren. kislo vreme brutto tempo
gastr. kislo zelje crauti
B) kísli (-a -o) m, f, n
požirek kislega un sorso di bevanda acidula
vleči na kislo essere acidulo - kónjski (-a -o) adj.
1. di cavallo, dei cavalli; cavallino, equino:
konjska nozdrv frogia
konjski hrbet, rep dorso, coda di cavallo
konjski gnoj cavallino
konjski prekupčevalec mercante di cavalli
konjski šport ippica
konjsko dirkališče ippodromo
konjska odeja sago
šport. konjska ograda paddock
konjska oprava correggiame
konjska oprema finimenti
2. pejor. equino, da cavallo:
konjski obraz una faccia equina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti kot konjska smrt essere magro come uno stecco, brutto come il diavolo
biti zmeraj na cesti kot konjska figa essere sempre per strada, in giro
fiz. konjska moč cavallo vapore
zool. konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hyppobosca equina)
šah. konjska končnica finale di cavalli
bot. konjska kumina cumino dei prati, tedesco (Carum cervi)
zool. konjska pijavka sanguisuga (Haemopis sanguisuga)
zool. konjski zolj gastrofilo equino (Gastrophilus equi)
zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)
zool. konjska antilopa ippotrago (Hippotragus)
bot. konjska meta mentastro (Mentha aquatica)
konjska para rozza
zool. konjska pijavka emopide
vet. konjska smrkavost mal del verme
konjska vprega pariglia
bot. konjski česnik scordio (Teucrium scordium)
konjski grah afaca, vetriolo (Lathyrus aphaca)
zool. konjski jezik ippoglosso (Hippoglossus hippoglossus)
hist. konjski oklep barda
konjski pastir buttero
konjski ščipalnik torcinaso
vet. konjsko hrkanje corneggio - krásen (-sna -o) adj.
1. bello, bellissimo, stupendo, leggiadro, incantevole, magnifico:
krasen dan giornata bella, bellissima
krasen obraz un incantevole visino
krasna stara cerkev una stupenda chiesa antica
2. buono; onesto, dabbene, probo:
to so krasni ljudje tutta gente dabbene, ottima gente