Franja

Zadetki iskanja

  • mistêrij (-a) m

    1. (skrivnost) mistero:
    misterij narave, smrti il mistero della natura, della morte

    2. rel. mistero:
    elevzinski misteriji i misteri eleusini

    3. lit. mistero:
    misteriji, mirakli in moralitete misteri, miracoli e moralità
    božični, velikonočni misteriji i misteri natalizi, pasquali
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • naturante agg.
    natura naturante narava stvarnica; relig. Bog stvarnik
  • naturato agg.

    1. (po naravi) nagnjen

    2. prirojen

    3. naturaliziran; prilagojen, udomačen

    4. relig.
    natura naturata ustvarjena narava
  • neoskrúnjen (-a -o) adj. inviolato, non profanato; incontaminato, immacolato:
    neoskrunjena narava natura incontaminata
  • obdaríti (-ím) | obdárjati (-am) perf., imperf. regalare, fare regali a, fare dono di a, dotare di:
    obdariti, obdarjati koga s čim regalare qcs. a qcn.; dotare uno di qcs.
    obdariti otroke za novo leto fare regali ai bambini per Capodanno
    bogato obdariti fare ricchi regali
    narava jo je obdarila z lepoto in pametjo natura l'ha dotata di bellezza e ingegno
  • obdržáti (-ím)

    A) perf. ➞ držati

    1. tenere:
    obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

    2. tenere, mantenere:
    obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

    3. tenere, serbare:
    obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

    4. trattenere:
    obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

    5. conservare; coltivare:
    obdržati predpise conservare le norme
    obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

    6. mantenere:
    obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

    7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

    8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
    obdržati novico zase tenere per sé la notizia

    B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
    vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

    2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
    takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obdržati se na površini tenersi a galla
    obdržati se na nogah restare in piedi
    obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere
  • odnòs (-ôsa) m rapporto, relazione; knjiž. commercio; atteggiamento; legame:
    odnos med človekom in okoljem il rapporto fra uomo e ambiente
    biti v dobrih odnosih s essere in buoni rapporti con
    biti v sorodstvenem odnosu z essere imparentato con
    imeti s kom (ljubezenske, spolne) odnose avere una relazione con qcn.
    človekov odnos do narave il rapporto dell'uomo verso la natura
    v odnosu do in rapporto a, riguardo a
    prekiniti vse odnose troncare ogni rapporto
    industrijske panoge v odnosu na zunanji trg i settori industriali riguardo ai mercati esteri
    mat. odnos med množicami operazioni fra gli insiemi
    jur. pogodbeni odnos rapporto contrattuale
    pravni odnos rapporto giuridico
    ekon. proizvodni odnosi rapporti di produzione
  • pagare v. tr. (pres. pago)

    1. plačati, plačevati; izplačati:
    pagare lautamente, profumatamente bogato plačati
    pagare in natura plačati v naravi
    pagare alla consegna plačati ob prejemu blaga
    pagare a rate plačati v obrokih
    pagare qcn. sulla cavezza pren. koga takoj izplačati
    pagare qcs. a buon mercato kaj dobiti poceni
    pagare qcs. caro, salato, un occhio della testa kaj slano, zelo drago plačati
    quanto pagherei per... pren. kaj bi dal za...

    2. pog. ponuditi, plačati:
    pagare da bere a qcn. povabiti koga na pijačo

    3. pren. poplačati:
    pagare qcn. con la più nera ingratitudine koga poplačati z nehvaležnostjo

    4. absol. izplačati se:
    il delitto non paga zločin se ne izplača

    5. pren. (scontare) plačati:
    pagare la pena odsedeti kazen
    pagare il fio biti kaznovan, dobiti zasluženo kazen
    me la pagherai (cara)! to mi boš drago plačal!
    paga, Pantalone! ti, navadni zemljan, pa plačaj!
  • partecipare

    A) v. intr. (pres. partecipo)

    1. udeležiti, udeleževati se; sodelovati; imeti delež pri; sočustvovati:
    partecipare a una cerimonia udeležiti se ceremonije
    partecipare agli utili di un'impresa imeti delež pri dobičku podjetja
    partecipare al lutto di qcn. sočustvovati z žalovanjem nekoga

    2. biti deležen:
    l'uomo partecipa della natura dell'animale človek je deležen narave živali

    B) v. tr. sporočiti, sporočati; objaviti
  • pláčati (-am) | plačeváti (-újem) perf., imperf.

    1. pagare:
    drago plačati pagare caro
    vnaprej plačati pagare in anticipo
    plačati v gotovini pagare a pronta cassa, sulla cavezza
    plačati v naravi pagare in natura
    plačati ob prejemu blaga pagare alla consegna
    plačati v obrokih, z gotovino pagare a rate, in contanti
    plačati komu pijačo pagare, offrire da bere a qcn.
    Natakar, plačam! Cameriere, il conto!

    2. pagare, liquidare, saldare; versare; soddisfare:
    plačati carino (za) sdaziare, sdoganare qcs.
    plačati dolg soddisfare (a) un debito
    plačati račun saldare il conto
    plačati menico onorare una cambiale

    3. pren. pagare, remunerare:
    Bog plačaj Dio (glie)ne rimeriti
    pren. plačati z glavo, z življenjem pagare con la vita
    pren. to mi boš plačal me la pagherai
    pren. plačevati ceho za druge, plačevati tuje grehe pagare per gli altri
  • plačílo (-a) n pagamento, paga; emolumento, ricompensa; retribuzione; knjiž. guiderdone, mercede:
    proti plačilu delati, opravljati kaj fare qcs., lavorare dietro pagamento
    plačilo v denarju, v naravi, na obroke pagamento in denaro, in natura, a rate
    nehvaležnost je plačilo sveta l'ingratitudine è la ricompensa del mondo
    plačilo sodnih stroškov pagamento delle spese processuali
    plačilo carine sdaziamento, sdoganamento
    v plačilo, kot plačilo a titolo di remunerazione
  • posíliti (-im) | posiljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. violentare, seviziare, stuprare; brutalizzare:
    posiliti žensko violentare una donna

    2. forzare, costringere, coartare; obbligare:
    posilili so ga, da je podpisal dokument fu coartato a firmare il documento

    3. essere preso da, avere un (violento) attacco di:
    posilil jo je spanec fu presa dal sonno
    posilil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse, comiciò a tossire

    4. ekst. violentare, fare forza, violenza a:
    z nekaterimi poskusi so grdo posilili naravo la natura è stata letteralmente violentata da certi esperimenti

    B) posíliti se (-im se) | posiljeváti se (-újem se) perf., imperf., refl. sforzarsi
  • poslúšati (-am) imperf.

    1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
    molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
    poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
    poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza

    2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio

    3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
    dobro me poslušaj stammi a sentire
    ne poslušati nikogar non sentire ragioni
    poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
    poslušati nasvet udire il consiglio (di)

    4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
    zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
    pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
    poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
    stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
    pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
    poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
    lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
    tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato
  • povračílo (-a) n

    1. restituzione, rimborso, rimuneratura, retribuzione, rifusione, compenso, risarcimento, indennità, spettanza, emenda:
    povračilo v denarju, v naravi compenso in denaro, in natura
    povračilo škode emenda, risarcimento dei danni
    povračilo (nadomestilo)
    za ločeno življenje indennità di trasferta

    2. contraccambio, rivalsa, rivincita; legge del taglione; contrappasso; ritorsione
  • prebáviti (-im) | prebávljati (-am) perf., imperf.

    1. digerire; ekst. smaltire:
    narava ne more prebaviti vseh odpadkov la natura non può smaltire tutti i rifiuti

    2. (premisliti premišljati) riflettere, ponderare; pensarci su

    3. (sprejeti, sprejemati) digerire; mandar giù
  • prerajajóč (se) (-a -e (se)) adj. che rigenera; che rinasce; rigenerante:
    vse prerajajoča ljubezen l'amore che tutto rigenera
    prerajajoča se narava la natura che rinasce
  • prijátelj (-a) | -ica (-e) m, f

    1. amico (a); amicizia; knjiž. sodale:
    najboljši prijatelj l'amico del cuore
    prijatelj iz otroštva amico d'infanzia
    intimni prijatelj amico intimo
    pren. najboljši človekov prijatelj l'amico dell'uomo, il cane
    prijatelja do smrti amici per la pelle
    vplivni prijatelji amicizie altolocate, influenti
    pridobiti si prijatelje farsi degli amici

    2. pren. amico (-a):
    prijatelj dobre glasbe amico della buona musica
    prijatelj narave, športa amico della natura, dello sport
    evf. prijateljice noči prostitute

    3. pren. (fant, dekle; zaročenec, zaročenka) amico (-a), ragazzo (-a); fidanzato (-a); evf.
    prijateljica amante
    PREGOVORI:
    čisti računi, dobri prijatelji patti chiari, amici cari
  • prijázen (-zna -o) adj.

    1. gentile, cortese, affabile, amabile, amichevole:
    prijazna prodajalka una commessa gentile
    prijazen pogovor colloquio amichevole
    prijazno vedenje modi affabili

    2. ridente, gaio, ameno, simpatico, accogliente:
    prijazen hotel un albergo simpatico
    prijazna okolica dintorni ameni
    prijazna pokrajina paesaggio ridente

    3. (naklonjen) favorevole; benevolo; amico, a misura di:
    naravi prijazna tehnologija tecnologia ecologica, amica della natura
    človeku prijazen a misura dell'uomo
  • prirodnína (-e) f knjiž. materia:
    anorganske, organske prirodnine materie inorganiche, organiche
    plačilo v prirodninah pagamento in natura