tánkovski (-a -o) adj. voj. di, del carro armato; di carri armati; corazzato:
tankovski oklep corazza del carro armato
tankovski napad attacco di carri armati
tankovske enote unità corazzate
Zadetki iskanja
- tenaglia f
1.
tenaglie pl. tehn., obrt klešče:
a tenaglia kleščen, kleščast
tenaglie per fabbro, per falegname kovaške, mizarske klešče
tenaglie a rana metal. kleščne čeljusti
attacco a tenaglia voj. klešče, kleščni napad
cavare le parole di bocca con le tenaglie a qcn. pren. vleči besede iz koga
2. markirne klešče
3. med. ekstrakcijske klešče
4. zool. pog. klešče (rak); ščipalnice (škorpijon) - tlà (tál) n pl.
1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare
2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet
3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare
4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico
5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro - uscire* v. intr. (pres. ēsco)
1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
uscire in auto peljati se kam z avtom
uscire a piedi iti kam peš
uscire da, di casa iti z doma
uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
uscire dalla nave izkrcati se
uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
uscirsene oditi
2. ekst. iti ven, na sprehod
3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)
4. ekst. priti, prihajati:
dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov
5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču
6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
uscire a dire reči
uscire in insulti obkladati z žaljivkami
7. ekst. uiti, uhajati:
l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
uscire dai gangheri pren. pobesneti
uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti
8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)
9. biti izžreban
10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
uscire di pugno odbiti (žogo) z roko
11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
uscire di carica zapustiti funkcijo
uscire dal convento razmenišiti se
uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
uscire di minorità postati polnoleten
uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi
12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev
13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje
14. pren. priti iz, izvirati:
molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva
15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
uscire bene, male uspeti, ne uspeti
uscire vincitore zmagati
16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga
17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
uscire da una parete stopiti iz stene
uscire in vetta doseči vrh
18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
uscire in consonante končati se s soglasnikom
19. pren. začeti, začenjati se (maša) - via1 f
1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš
2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)
3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem
4. astr.
via lattea rimska cesta
5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)
6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot
7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon
8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi
9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri
10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani
11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod
12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti
13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti
14. zaključek; dokaz
15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan
16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti - vrnítven (-a -o) adj. di restituzione, restitutorio; redko di ritorsione, di rappresaglia:
voj. vrnitveni napad attacco di rappresaglia - vzdržáti (-ím)
A) perf.
1. tenere, sostenere, reggere; avere la portata:
led je vzdržal, čeprav ni bil debel il ghiaccio ha tenuto, benché non di grande spessore
most vzdrži pet ton il ponte ha una portata di cinque tonnellate
2. sopportare, reggere:
ne vzdržati napora non reggere alla fatica
3. resistere:
ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden i superstiti resistettero senza cibo un'intera settimana
4. sostenere; tener testa a:
podjetje je vzdržalo konkurenco l'azienda ha tenuto testa alla concorrenza
polk je vzdržal sovražnikov napad il reggimento ha sostenuto l'attacco nemico
5. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
rastlina vzdrži na prostem samo v toplih krajih la pianta resiste all'aperto soltanto nelle zone calde
6. (biti sposoben premagati željo) resistere:
brez cigaret ni vzdržal en sam dan non ha resistito un solo giorno senza le sigarette
7. resistere, durare:
stroj bo vzdržal še nekaj let la macchina durerà ancora qualche anno
stara oblika je še dolgo vzdržala la vecchia forma si è mantenuta, ha resistito a lungo
tako pisanje ne vzdrži kritike una scrittura che non regge alla critica
vdržati primerjavo s čim essere pari a, reggere il confronto con
ne vzdržati pogleda nekoga abbassare gli occhi, non poter guardare qcn.
ne vzdržati dolgo v zakonu separarsi presto
B) vzdržáti se (-ím se) perf. refl.
1. astenersi, guardarsi da; evitare:
vzdržati se kajenja astenersi dal fumare
2. trattenersi:
vzdržati se smeha trattenersi dal ridere
3. tenersi, resistere; sopravvivere:
s težavo se je vzdržal v vodi aveva difficoltà a tenersi a galla nell'acqua
brez gospodaskega napredka se narod ne bo vzdržal senza progresso economico la nazione non sopravviverà - známenje (-a) n
1. segno, segnale; sintomo, indizio:
dobro, slabo, svarilno opozorilno znamenje buon segno, cattivo segno, segno premonitore
nebeška znamenja segni celesti
prva znamenja starosti i primi sintomi di senescenza
v znamenje prijateljstva in segno di amicizia
2. segno, segnale, cenno:
narediti znamenje križa fare il segno della croce
znamenje za napad segnale di attacco
dajati komu znamenja z glavo fare cenni della testa
3. (dogovorjen lik, ki ima določen pomen) segno, segnale, insegna; marchio:
grafično, pisno znamenje segno grafico, scritto
vžgati živali znamenje imprimere il marchio sulla bestia
avtorsko znamenje contrassegno dell'autore
znamenja nad vrati obrtnih delavnic le insegne sulla porta delle botteghe artigianali
krona in žezlo kot znamenja kraljeve oblasti la corona e lo scettro, insegne del potere reale
zodiakalna znamenja segni zodiacali
4. um. colonna, cippo, cappella votiva:
kužno znamenje colonna eretta a ricordo della peste
5. segno, marchio; insegna:
mesto živi v znamenju dirke okrog Italije la città vive all'insegna del Giro d'Italia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nositi Kajnovo znamenje portare il marchio di Caino, essere un killer, dei killer
lingv. naglasno znamenje segno di accentazione
geod. triangulacijska znamenja segni di triangolazione
pog. materino znamenje voglia - zráčen1 (-čna -o) adj. d'aria, dell'aria, pneumatico, aereo:
zračni tok corrente d'aria
zračna temperatura, vlaga temperatura, umidità dell'aria
zračna blazina materassino pneumatico, gonfiabile
voj. zračni napad attacco aereo
zračni promet traffico aereo
zračna črta linea d'aria
zračna pot linea aerea
publ. zračni most ponte aereo
zračno ladjevje flotta aerea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zračni pirat pirata dell'aria, dirottatore
vozilo na zračno blazino veicolo a cuscino d'aria, hovercraft
zračna črpalka pompa per bicicletta
med. zračna embolija embolia gassosa
zračna luknja vuoto d'aria
meteor. zračna masa (gmota) massa d'aria
zračna navigacija aeronavigazione
zračna odprtina sfogo
zračna puška fucile ad aria compressa
zračna razredčevalka pompa per vuoto
elektr. zračna reža traferro
bot. zračne korenine radici aeree
voj. zračni alarm allarme aereo
zračni desant aerosbarco
teh. zračni filter filtro dell'aria
zračni jašek condotto d'areazione
kem. zračni kisik ossigeno atmosferico
zračni koridor corridoio aereo, aerovia
strojn. zračni prenašalnik transelevatore
meteor. zračni pritisk pressione atmosferica
področje visokega zračnega pritiska zona d'alta pressione
aer. zračni prostor spazio aereo
zračni žep vuoto, sacca d'aria
zračna bolezen mal d'aria - zrák (-a) m
1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
onesnaženi zrak aria inquinata
klimatizirani zrak aria condizionata
komprimirani zrak aria compressa
gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
voj. napad iz zraka attacco aereo
pogled iz zraka veduta aerea
iti na zrak uscire all'aperto
igrati se na zraku giocare all'aria aperta
na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria
2. pren. (nič, ničevost) vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
iti v zrak esplodere
pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
trditve visijo v zraku tesi campate in aria
residualni zrak aria residua
med. zrak v lobanji pneumoencefalo
meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria - žívčen (-čna -o) adj.
1. anat. del nervo, di nervi, nervoso; cerebrale:
anat. živčna celica cellula nervosa, neurone
živčni sistem sistema nervoso
živčna bolezen malattia nervosa
živčni napad attacco di nervi
bela, siva živčna snov materia (cerebrale) bianca, grigia
med. živčna bolezen neuropatia
živčna ovojnica nevrilemma
med. živčna slabost nevrastenia
centralni, periferni živčni sistem sistema nervoso centrale, periferico
med. živčni bolnik neuropatico
med. živčni zlom collasso nervoso
anat. živčni center centro nervoso
živčno tkivo tessuto nervoso
živčno vlakno fibra nervosa
biol. živčni impulz impulso nervoso
živčni izloček neurosecreto
živčni končič terminazione nervosa
živčni pleksus plesso nervoso
voj. živčni strup gas nervino
2. nervoso:
živčne roke mani nervose
živčni glas, smeh voce, risata nervosa
publ. živčna vojna guerra dei nervi - žólčen (-čna -o) adj.
1. anat. biliare, di bile:
žolčni napad attacco di bile
žolčna kolika colica biliare
žolčni kamni calcoli biliari
žolčni mehur cistifellea
2. pren. (jezljiv) collerico; (strastno sovražen) acrimonioso:
žolčen glas voce collerica
žolčna kritika critica acrimoniosa