salute
A) f
1. zdravje:
salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
essere in salute biti zdrav
avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
guastarsi la salute pokvariti si zdravje
rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov
2. odrešitev; relig. zveličanje:
salute eterna večno zveličanje
3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
casa di salute evfemistično umobolnica
B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!
Zadetki iskanja
- sám1 (-a -o) adj.
1. solo:
biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane
2. solo, da solo, da sé:
naredi sam fai da solo, fai da te
misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
sam od sebe spontaneamente
3. stesso:
tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi
4. (v zvezi s 'se') se stesso:
oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso
5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
sam po sebi razumljiv implicito
obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
PREGOVORI:
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso - sám2 (-a -o) adj.
1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro
2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti
3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema
4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi - sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - satira f lit. satira, zabavljica, posmehljivka (tudi ekst.):
dare la satira a qcn. ponorčevati se iz koga
fare oggetto di satira, mettere in satira smešiti, bičati - Sável (-vla) m bibl. Saulo:
pren. iz Savla postati Pavel convertirsi - scappare v. intr. (pres. scappo)
1. uiti, uhajati; pobegniti:
scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda
2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos
3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
scappare di mente uiti z glave
mi scappa la pipì tišči me lulat
scappare da ridere siliti na smeh
lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev
4. pren.
scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti - scatolino m pomanjš. od ➞ scatola škatlica:
sembra uscito dallo scatolino pren. pog. kot bi ga iz škatlice vzel - scēna f
1. gled. prizor, scena:
andare in scena biti uprizorjen
mettere in scena uprizoriti, uprizarjati
2.
scene pl. gledališče:
calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce
3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
dietro le scene za kulisami
4. igranje; prizor, scena:
colpo di scena pren. preobrat
scena madre ključni prizor (tudi pren.);
scena muta nemi prizor
fare scena znati pritegniti gledalce
fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom
5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti
6. ekst. prizor; dogodek:
assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne
7.
scene pl. scene:
fare scena delati scene - schizzare
A) v. tr. (pres. schizzo)
1. špricati, brizgati:
il rubinetto schizza acqua pipa pušča vodo
schizzare bile pren. kazati sovraštvo
schizza fuoco dagli occhi pren. jeza mu bliska iz oči
schizzare salute pren. pokati od zdravja
2. pošpricati, pobrizgati:
schizzare il vestito di fango pošpricati obleko z blatom
3. pren. umet. skicirati; ekst. orisati, opisati
B) v. intr.
1. brizgniti
2. švigniti, švigati:
schizzare dal letto švigniti iz postelje
gli occhi gli schizzavano dalle orbite pren. oči so mu buljile iz jamic (od strahu, jeze ipd.) - scrōscio m (pl. -sci)
1. šumenje, bučanje:
uno scroscio di applausi viharno ploskanje
a scroscio silovito
piove a scroscio lije kot iz škafa, naliv je
2. med. krepitacija, škripanje kosti (pri prelomih)
3. tv žarg. šumenje - sé
A) pron. sebe, se:
a sé posebej
da sé sam (brez tuje pomoči)
fare da sé narediti sam
va da sé jasno je
dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati
B) m notranjost - se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare - secchia f
1. vedro:
fare come le secchie iti gor in dol
2. vedro (vsebina):
a secchie obilno
piovere a secchie liti kot iz škafa
3. pog. slabš. piflar
4. vedro (stara prostorninska mera) - secondo1
A) agg.
1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti
2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero
3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben
4. knjižno ugoden
B) m
1. drugi, drugo
2. kulin. druga, glavna jed
3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj
4. sekundant
5. navt. drugi oficir - sêdlo (-a) n
1. sella; ekst. arcione:
čvrsto se držati v sedlu stare bene in sella
nadeti sedlo sellare
vzpeti se v sedlo montare in sella, in arcione
vreči iz sedla disarcionare, sbalzare di sella, far cadere di sella
jahalno, žensko sedlo sella da equitazione, sella per signora
tovorno sedlo basto
2. geogr. sella; metal. sacca; muz. cavigliere; agr.
cepljenje v sedlo innesto a gemma
anat. turško sedlo sella turcica - selítev (-tve) f
1. (v drugo stanovanje) trasloco
2. ekst. migrazione, esodo:
selitev delovne sile iz vasi v mesto migrazione, esodo della manodopera dalla campagna in città - selíti (sélim)
A) imperf. trasferire; trasportare; traslocare
B) selíti se (sélim se) imperf. refl.
1. trasferirsi, traslocare, cambiare casa; sgomberare (la casa):
vsi stanovalci se morajo seliti (iz hiše) v mesecu dni tutti gli inquilini devono sgomberare la casa entro un mese
vrtec se je selil v novo stavbo l'asilo si trasferiva in un nuovo edificio
2. migrare; trasferirsi:
seliti se na deželo, v mesto migrare in campagna, in città
ptice se selijo na jug gli uccelli migrano verso il sud
sezonsko se seliti (polnomadsko pasti živino) transumare - sēlla f
1. sedlo:
cavallo da sella jezdni konj
montare in sella vzpeti se v sedlo
stare in sella jahati
2. ekst. sedež (kolesa, motornega kolesa)
3. pren. sedlo; položaj, funkcija:
cavare, sbalzare di sella qcn. koga vreči iz sedla
stare bene in sella trdno sedeti v sedlu
4. geogr. sedlo
5. anat.
sella turcica turško sedlo
6. pohrbtina (telečja, janjčja) - sémiš (-a)
A) m usnj. camoscio:
torbica iz semiša borsetta di camoscio
B) sémiš adj. inv. scamosciato, di camoscio:
semiš rokavice guanti di camoscio
semiš strojenje scamosceria, scamosciatura