Franja

Zadetki iskanja

  • rilevare

    A) v. tr. (pres. rilēvo)

    1. posneti, razbrati, zvedeti (tudi pren.):
    rilevare una notizia dal giornale iz časopisa zvedeti za novico

    2. poudariti, poudarjati; pripomniti, pripominjati

    3. posneti (podatke); izmeriti

    4. aero, navt. določiti, določati položaj; posneti (topografsko)

    5. prevzeti:
    rilevare merce prevzeti robo
    rilevare il pacchetto azionario di una società odkupiti delnice neke družbe

    6. zamenjati; ekst. iti po:
    rilevare la guardia voj. zamenjati stražo
    rilevare qcn. alla stazione iti po koga na postajo

    B) v. intr. dvigovati se; odstopiti, odstopati

    C) ➞ rilevarsi v. rifl. (pres. mi rilēvo) dvigniti, dvigovati se; opomoči se (od česa) (tudi pren.)
  • rimandare v. tr. (pres. rimando)

    1. znova, nazaj poslati, pošiljati; vrniti, vračati; odbijati:
    rimandare il denaro prestato vrniti izposojeni denar
    rimandare la palla vrniti, odbiti žogo

    2. odpustiti, odpuščati; odsloviti, odslavljati; oprostiti; zavrniti, zavračati:
    rimandare la cameriera odpustiti služkinjo
    rimandare un ammalato dall'ospedale odpustiti bolnika iz bolnice
    rimandare qcn. assolto koga oprostiti

    3. odložiti, odlagati:
    rimandare la riunione a data da destinarsi sestanek odložiti do nadaljnjega
    rimandare qcn. da Erode a Pilato pog. koga pošiljati od Poncija do Pilata

    4. šol. vreči, metati

    5. napotiti (v besedilu)
  • rimescolare

    A) v. tr. (pres. rimescolo) znova pomešati, premešati; prebrskati; pogrevati:
    rimescolare la polenta premešati polento
    rimescolare le carte premešati karte
    rimescolare il sangue pren. vznemiriti

    B) ➞ rimescolarsi v. rifl. (pres. mi rimescolo)

    1.
    rimescolarsi il sangue vznemiriti se, biti iz sebe

    2. pomešati se (med)

    3. razburkati se
  • rimettere*

    A) v. tr. (pres. rimetto)

    1. nazaj dati:
    rimettere in discussione qcs. podvomiti o čem, o čem ponovno razpravljati
    rimettere insieme ponovno sestaviti
    rimettere in libertà spustiti na prostost
    rimettere mano ponovno začeti
    rimettere in ordine ponovno spraviti v red
    rimettere l'orologio naravnati uro
    rimettere piede vrniti se
    rimettere in piedi pren. spet postaviti na noge, oživiti
    rimettere a posto spet popraviti, urediti
    rimettere qcn. in salute koga pozdraviti
    rimettere i vetri rotti zamenjati razbite šipe

    2. ponovno pognati, poganjati:
    rimettere le radici ponovno pognati korenine

    3. vrniti, vračati

    4. prepustiti, prepuščati

    5. oprostiti, oproščati:
    rimettere il debito oprostiti dolg

    6. pog. izgubiti, izgubljati; biti ob:
    rimettere la pelle izgubiti življenje
    rimettere qcs. di tasca propria plačati kaj iz svojega žepa

    7. zavihati, zavihovati

    8. odložiti, odlagati

    9. poslati (denar, pošto):
    rimettere un assegno poslati ček

    10. izbruhati

    B) ➞ rimettersi v. rifl. (pres. mi rimetto)

    1. ponovno lotiti, lotevati se:
    rimettersi al lavoro ponovno se lotiti dela

    2. opomoči si; okrevati:
    rimettersi in carne zrediti se
    rimettersi dallo spavento opomoči si od strahu
    il tempo si è rimesso al bello vreme se je zvedrilo

    3. prepustiti, prepuščati odločitev

    4. lovstvo ponovno se skriti (preganjana divjad)
  • ripicca f maščevanje, nagajanje:
    fare qcs. per ripicca delati kaj iz maščevanja, zanalašč
  • ripicco m (pl. -chi) maščevanje, nagajanje:
    fare qcs. per ripicco delati kaj iz maščevanja, zanalašč
  • riportare

    A) v. tr. (pres. ripōrto)

    1. spet prinesti, nazaj nesti, nositi; vrniti, vračati

    2. poročati, prenašati; prinesti na nos; navesti, navajati:
    riportare ciance prenašati čenče
    riportare il brano di un autore navesti odlomek avtorja
    riportare qcs. a qcn. kaj komu pripisovati

    3. prinesti, prinašati; pren. doseči, dosegati:
    da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi prinesli smo prelepe spomine iz Firenc
    riportare approvazione, biasimo doseči priznanje, grajo
    riportare una vittoria doseči zmago

    4. utrpeti; dobiti:
    nell'incidente ha riportato una ferita non grave v prometni nesreči je bil laže ranjen

    5. pren. pripisati:
    riporta alla fortuna tutto il suo successo svoj uspeh pripisuje samo sreči

    6. mat. prenesti, prenašati (dalje):
    sette più otto fa quindici, scrivo cinque e riporto uno sedem in osem je petnajst, pišem pet, ena dalje

    7. trgov. prenesti, prenašati (na nov račun)

    B) ➞ riportarsi v. rifl. (pres. mi ripōrto)

    1. vrniti, vračati se (z mislijo)

    2. sklicevati se; prepustiti, prepuščati se

    3. vrniti, vračati se; preseliti se
  • ród (-ú) m

    1. stirpe, ceppo; lignaggio, famiglia, discendenza, origine:
    rod po materini strani discendenza in linea materna
    biti plemiškega, meščanskega, kmečkega rodu essere di nobile lignaggio, di estrazione borghese, di origine contadina
    biti po rodu Slovenec essere sloveno di origine, oriundo sloveno

    2. generazione:
    otroci so četrti rod izseljencev i figli appartengono alla quarta generazione di emigrati
    trije rodovi zdravnikov v rodbini tre generazioni di medici in famiglia

    3. popolo, nazione

    4. gente, stirpe, razza:
    mlajši rod ima rad rockovsko glasbo i giovani amano il rock
    človeški rod la razza umana, gli uomini

    5. voj. arma

    6. biol. (sistemska kategorija rastlinstva ali živalstva) genere

    7. hist. gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ljudske pesmi so se širile iz roda v rod i canti popolari si diffusero di generazione in generazione
    ta bolezen je pri njih v rodu questa è una malattia ereditaria della loro famiglia
    biol. spolni, nespolni rod riproduzione sessuata, asessuata
    meteor. rod oblakov nubi di forma simile
    bibl. otroci Abrahamovega rodu i figli, la discendenza di Abramo, gli ebrei
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • rokáv (-a) m

    1. manica:
    zašiti rokave cucire le maniche
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    kratki, dolgi rokavi maniche corte, lunghe
    tričetrtinski rokavi maniche a tre quarti
    kimono rokavi maniche a kimono
    zasukati, zavihati rokave rimboccare le maniche
    stresati letnice kar iz rokava sgranare le date
    govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare a ruota libera

    2. braccio, ramo, diramazione (del fiume):
    morski rokav braccio di mare
    mrtvi rokav acqua stagnante
  • rómati (-am) imperf., perf.

    1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
    romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta

    2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
    romati po svetu girare il mondo
    njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
    knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
    marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
    prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
    na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino
  • rovina f

    1. pad, zrušenje, podor

    2.
    rovine pl. razvaline, ruševine:
    rovine di Troia razvaline Troje
    risorgere dalle rovina pren. vstati iz ruševin

    3. razdejanje, propad, polom:
    andare in rovina propasti

    4. knjižno silovitost, sila
  • rubare v. tr. (pres. rubo)

    1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
    rubare una mossa prehiteti potezo
    rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
    rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
    andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega

    2. pren.
    rubare il cuore osvojiti, streti srce
    rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
    rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
    rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
    rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
    rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
    tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali

    3. absol. krasti:
    rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
    rubare sul peso goljufati na teži
  • rubinetto m

    1. pipa:
    acqua di rubinetto voda iz pipe

    2. ekst. priliv (sredstev)
  • rudere m

    1.
    ruderi pl. razvaline; pren. pomnik, pričevanje

    2. pren. razvalina:
    la malattia lo ha ridotto in rudere bolezen je iz njega naredila razvalino
  • ruševína (-e) f rovina; pl. rovine, macerie, ruderi; knjiž. vestigia:
    kup ruševin cumulo di macerie
    ruševine Troje, Teb le rovine, le vestigia di Troia, di Tebe
    vstati iz ruševin risorgere dalla rovina
    odstranjevanje ruševin sgombero delle macerie
  • ruzzo m

    1. razgrajanje; razposajenost; kričanje

    2. muhavost:
    cavare il ruzzo dal capo izbiti muhe iz glave
  • sáblja (-e) f sciabola, spada; šalj. salacca; agr. coltro (dell'aratro);
    izdreti, potegniti sabljo iz nožnice sguainare, snudare la spada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stara sablja vecchio commilitone, compagno, amico
  • salire*

    A) v. intr. (pres. salgo)

    1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
    salire per le scale iti po stopnicah
    salire sul tetto iti na streho
    salire a cavallo, in sella zajahati konja
    salire da qcn. iti h komu
    salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
    salire sulla nave vkrcati se na ladjo
    salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
    salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
    salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
    salire sul Parnaso pren. pesnikovati
    salire al trono stopiti na prestol, zavladati

    2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
    l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
    dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
    la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
    un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
    la luna sta salendo mesec vzhaja
    salire al cielo evfemistično umreti
    salire col pensiero poleteti z mislijo

    3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
    salire in fama postati slaven
    salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
    salire in ricchezza bogateti
    salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

    4. pren. narasti:
    il livello del fiume sale nivo reke raste
    i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

    B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
    salire le scale iti po stopnicah
  • saltare

    A) v. intr. (pres. salto)

    1. skočiti, skakati:
    saltare dal letto skočiti iz postelje
    saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
    saltare a piedi pari skočiti sonožno
    saltare come un camoscio skakati kot gams
    saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
    saltare fuori prikazati se
    saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
    saltare dalla gioia skakati od veselja
    gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
    saltare in mente, in testa priti na um
    ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
    saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
    saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti

    2. zleteti; odpasti:
    saltare in aria zleteti v zrak
    fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
    fare saltare il banco igre razbiti banko
    fare saltare il governo zrušiti vlado
    è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
    farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    3. stopiti, skočiti (na):
    saltare a cavallo zajahati konja
    saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj

    4. pren. preskočiti, preskakovati
    saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)

    B) v. tr.

    1. preskočiti, preskakovati (oviro):
    saltare un ostacolo preskočiti oviro
    saltare il fosso pren. odločno premagati težavo

    2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
    saltare una classe šol. preskočiti razred
    saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati

    3. kulin. (v olju, maslu) pražiti

    4. naskočiti (pri parjenju)