Franja

Zadetki iskanja

  • ragno

    A) m zool. pajek:
    ragno palombaro (argironeta) srebrni, vodni pajek (Argyroneta aquatica)
    ragno rosso žametna pršica (Trombidium holosericeum)
    ragno di Volterra (malmignatta) malminjat (Latrodectes tredecimguttaus)
    tela di ragno pren. jalov posel, jalovo prizadevanje
    non cavare un ragno da un buco pren. v ničemer ne uspeti, ne biti za nobeno rabo

    B) agg. invar.
    pesce ragno (trachino) zool. morski zmaj (Trachinus draco)
    uomo ragno cirkuški akrobat, človek iz gume
  • rango m (pl. -ghi)

    1. voj. vrsta, red:
    rientrare nei ranghi vrniti se v vrsto; pren. ukloniti se (vladajočemu redu, normam)
    serrare i ranghi strniti vrste (tudi pren.)

    2. ekst. družbeni položaj, rang, status, sloj:
    personaggio di alto rango visoka osebnost
    di basso rango iz nižjega sloja
  • rásti (rástem) imperf.

    1. crescere:
    fant lepo raste il ragazzo cresce bene
    rasti v revščini crescere nell'indigenza

    2. crescere, prosperare:
    ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

    3. crescere, accrescersi, aumentare:
    družina raste la famiglia si accresce
    cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
    raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

    4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
    hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
    dolgovi rastejo i debiti crescono
    cene naglo rastejo i prezzi lievitano
    melodija je rastla la melodia saliva
    rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

    5. pren. crescere, delinearsi:
    v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
    iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

    6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
    kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
    pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
    iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
    rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
    tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
    med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
    rasti v veje ramificare
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo
  • rátati (-am) perf. pog.

    1. (postati) divenire, diventare, farsi:
    ratati lačen aver fame
    ratati dolgčas cominciare ad annoiarsi

    2. (razviti se) venirne (fuori):
    ni vedel, kaj bo ratalo iz tega non sapeva cosa ne sarebbe venuto fuori

    3. (uspeti) farcela:
    ratalo nam je ce l'abbiamo fatta
  • ravnotéžje (-a) n

    1. fiz. equilibrio:
    izgubiti, obdržati ravnotežje perdere, mantenere l'equilibrio
    vrvohodec s palico za ravnotežje il funambolo col bilanciere

    2. ekst. equilibrio:
    politično, vojaško ravnotežje equilibrio politico, militare
    vreči, spraviti iz ravnotežja confondere, sconcertare
  • razbírati (-am) | razbráti (-bêrem) imperf., perf.

    1. leggere, interpretare; decifrare:
    razbirati napise leggere le iscrizioni
    razbrati šifrirano besedilo decifrare il testo cifrato

    2. dedurre, desumere; discernere; scoprire; vagliare, valutare:
    razbirati posamezne predmete discernere i singoli oggetti
    iz njegovih besed razbiram, da je zelo zadovoljen dalle sue parole deduco che è assai soddisfatto
    pren. razbirati zrno od plev distinguere il grano dal loglio
  • rázen (-zna -o) adj. vario, diverso:
    trakovi raznih barv nastri di vario colore
    sodelujejo tekmovalci iz raznih evropskih držav partecipano atleti di vari paesi europei
  • rázlog (-óga) m motivo, ragione, perché:
    pravi razlog il vero motivo
    prepričljiv, tehten razlog un motivo convincente, solido; un buon motivo, un motivo fondato
    brez pravega razloga se razburi, se razjoče si arrabbia, si mette a piangere senza motivo, senza ragione
    navesti razlog za odpoved spiegare il perché, il motivo, le ragioni della disdetta
    iz, zaradi zdravstvenih razlogov per motivi di salute
    razlogi za in proti i pro e i contro
  • razséljen (-a -o) adj.
    razseljene osebe iz Bosne in Hercegovine perseguitati di guerra, profughi della Bosnia ed Erzegovina
  • réč (-í) f

    1. cosa; oggetto:
    reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
    pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
    pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
    odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

    2. živa reč pren. essere vivente:
    vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

    3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
    nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
    iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

    4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
    računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
    gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
    oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

    5. (v medmetni rabi)
    nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
    lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
    ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

    6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
    kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
    tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
    vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
    evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
    prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
    vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
    vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
    rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)
  • rēduce

    A) agg. povratniški, ki se vrača:
    i deportati reduci dai campi di sterminio deportiranci, ki se vračajo iz taborišč smrti
    essere reduce da vračati se iz

    B) m, f povratnik, povratnica; veteran, veteranka:
    reduce dalle patrie galere šalj. nabrit malopridnež
  • rèp (rêpa) m

    1. coda:
    košat, kosmat rep coda folta, pelosa
    mahati z repom scodinzolare (del cane)
    pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
    žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
    ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

    2. (repu podoben del česa) coda:
    rep letala coda dell'aereo
    rep kometa coda della cometa
    rep smučke coda dello sci

    3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
    rep sprevoda coda del corteo
    na repu di coda, in coda
    žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
    voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

    4. (dolga vrsta) redko coda:
    čakati, stati v repu fare la coda

    5. (v šop speti lasje) coda;
    konjski rep coda di cavallo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
    pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
    teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
    les. lisičji rep saracco
    bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
    anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
    bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
    bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
    zool. oprijemalni rep coda prensile
    bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
    PREGOVORI:
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata
  • residuato m ostanek; odpadek:
    residuati bellici ostanki iz vojne
  • rešêtkast (-a -o) adj.

    1. graticolato, graticola:
    rešetka iz protja graticcio

    2. munito di graticola, di sbarre:
    rešetkasta vrata cancello

    3. (karirast) a quadri, a quadretti
  • reševálec (-lca) | -lka (-e) m, f

    1. salvatore (-trice), soccorritore (-trice), membro della squadra di soccorso:
    alp. gorski reševalec soccorritore alpino
    reševalec iz vode nuotatore soccorritore

    2. solutore (-trice) (di cruciverba e sim.);
    reševalec zlogovnic sciaradista

    3. paramedico (del pronto soccorso)
  • reševáti (-újem) | rešíti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. salvare, recuperare:
    reševati potresnike izpod ruševin salvare i terremotati dalle macerie

    2. liberare (ostaggi, prigionieri); ekst. trarre d'impaccio

    3. risolvere (problemi, indovinelli)

    4. adm. sbrigare, evadere (pratiche, domande)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. rešiti mrežo parare il tiro
    rešiti enačbo risolvere l'equazione

    B) reševáti se (-újem se) | rešíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. salvarsi:
    reši se, kdor se more! si salvi chi può!
    pren. rešiti se v zadnjem trenutku salvarsi in corner

    2. liberarsi; spiccicarsi; affrancarsi:
    rešiti se nadležneža liberarsi di un rompiscatole
    rešiti se vsiljivca spiccicarsi da un ficcanaso
    rešiti se pomanjkanja affrancarsi dal bisogno
    rešiti se iz zadrege disimpacciarsi
    rešiti se (iztrgati se iz)
    prijema svincolarsi da una stretta
  • rešítev (-tve) f

    1. salvezza, salvamento, scampo; knjiž. salute; liberazione:
    edino beg je rešitev la salvezza è possibile solo nella fuga
    rešitev iz ječe scarcerazione

    2. soluzione:
    predlagati več rešitev proporre varie soluzioni

    3. disbrigo, accoglimento, evasione:
    rešitev zadeve evasione della pratica
    rešitev prošnje accoglimento della domanda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. rešitev enačbe soluzione, radice dell'equazione
    šah. rešitev problema soluzione di un problema
  • rezultírati (-am) imperf.

    1. (izvirati, izhajati) risultare, derivare:
    bolnikove težave rezultirajo iz vojnih doživetij i disturbi del malato derivano da esperienze di guerra

    2. (kazati, izražati) mostrare, denotare
  • ricco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. bogat:
    ricco sfondato strašansko bogat

    2. ekst. bogat:
    fantasia ricca bogata domišljija
    gonna ricca široko krilo
    terra ricca rodovitna zemlja
    essere ricco di buone qualità imeti mnoge vrline

    3. kem. bogat

    4. drag; razkošen; bogato okrašen

    5. donosen:
    ricco mestiere donosen poklic
    PREGOVORI: fammi indovino e ti farò ricco preg. naredi iz mene vedeža, pa iz tebe napravim bogataša

    B) m (f -ca) bogataš, bogatašinja
  • ridere*

    A) v. intr. (pres. rido)

    1. smejati se:
    ridere a crepapelle, a più non posso smejati se, da bi počil, do solz
    ridere dietro, alle spalle zasmehovati, smejati se komu za hrbtom
    ridere sotto i baffi zlobno, v pest se smejati
    ridere a fior di labbra nasmehniti, nasmihati se
    far ridere i polli debele klatiti
    fare qcs. per ridere storiti kaj za šalo
    non c'è nulla da ridere stvar ni niti malo smešna

    2. pren. knjižno sijati, bleščati se

    B) ➞ ridersi v. rifl. (pres. mi rido)

    1.
    ridersi (di) norčevati se (iz)

    2. požvižgati se (na):
    ridersela ne se zmeniti za kaj, ne imeti za mar
    PREGOVORI: ride bene chi ride l'ultimo preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje