convenevole
A) agg. knjižno primeren, ugoden
B) m (samo sing.) primernost, spodobnost:
secondo il convenevole primerno, spodobno
fuori del convenevole pretirano
C) m pl. izrazi spoštovanja, vljudnostni izrazi, pozdravi, pokloni:
fare i convenevoli con qcn., a qcn. biti vljuden do koga
scambiarsi i convenevoli izmenjati si pozdrave
Zadetki iskanja
- convenire*
A) v. intr. (pres. convēngo)
1. zbirati se
2. soglašati, strinjati se:
convenire con qcn. su qcs. strinjati se s kom o čem
ne convengo res je, strinjam se
3. spodobiti se, biti primerno
B) v. intr. impers. (pres. conviēne) biti koristno, koristiti; treba je:
le conviene tacere bolje bo, če molčite
C) ➞ convenirsi v. rifl. (pres. si conviēne) spodobiti se, pristajati
Č) v. tr.
1. dogovoriti, dogovarjati se (o)
2.
convenire in giudizio qcn. pravo koga klicati na sodišče - coraggio
A) m
1. pogum, srčnost:
parlare, agire con coraggio pogumno govoriti, ravnati
perdersi di coraggio zgubiti pogum, obupati
aver coraggio da vendere biti nadvse pogumen
vieni, se hai coraggio! pridi, če te je kaj v hlačah!
il coraggio della disperazione slepi, nori pogum
prendere il coraggio a due mani tvegati vse
prendere coraggio drzniti si
fare, dare coraggio a qcn. koga hrabriti
2. nesramnost, predrznost:
ha ancora il coraggio di parlare pa si še drzne govoriti!
B) inter. le pogumno! - cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)
1. (pl. -na) rog:
le corna del cervo jelenje rogovje
alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
rompersi le corna pren. polomiti si zobe
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu
2. evfemistično pog. nič:
non me ne importa un corno! figo mi je mar!
non vale un corno ni piškavega oreha vredno
un corno! figo!
3. (pl. -na) iron. pog.
avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi
4. (pl. -na)
le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška
5. (pl. -ni) roženina
6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
corno dogale doževa čepica
corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja
7. (pl. -ni) glasba rog:
corno inglese angleški rog
corno da caccia lovski rog
8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
il corno dell'incudine rog, nos nakovala
i corni della luna lunina krajca
i corni dell'altare oltarni strani
corno d'Africa geogr. afriški rog
i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali - corrispondēnza f
1. ustreznost; ujemanje; soglasnost
2. dopisovanje; korespondenca:
corrispondenza commerciale trgovska korespondenca
corrispondenza amorosa ljubezensko dopisovanje; ljubezenska pisma
essere in corrispondenza con qcn. s kom si dopisovati
scuola per corrispondenza dopisna šola
3. novinarski dopis
4. vzajemnost; vračanje (čustev ipd.) - cōsa f
1. stvar, reč:
cosa da mangiare jestvina, živilo
per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
per prima cosa najprej; kot prvo
sopra ogni cosa nadvse
credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
una cosa di tre ore približno tri ure
avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
fra le altre cose med drugim
le cose menstruacija
la cosa pubblica država
2. stvar; predmet:
cose di grande valore dragocenosti
le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
le proprie cose oprava, imetje
3. pog. onè (ženska oseba)
4. stvar; zadeva; dogodek:
le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
è cosa fatta zadeva je rešena
cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
sono cose che capitano tudi to se dogaja
5. beseda; izjava:
dire cose di fuoco izreči hude besede
tante cose! vse najboljše! čestitamo!
6. problem; posel; zadeva:
interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko
7. (v funkciji raznih zaimkov)
una cosa nuova nekaj novega
questa cosa to
nessuna cosa nič
qualunque cosa karkoli
facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
che cosa fai? kaj delaš?
cosa dici! česa mi ne poveš!
cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno - così
A)
1. tako:
così si dice tako pravijo
e così? kaj pa potem?
è così? ali je tako?
e così via in tako dalje
basta così! dovolj!
così così bolj tako tako, nekako
di così, per così tako:
mettiti per così postavi se takole
2. tako; toliko:
è una persona così simpatica! to je tako simpatičen človek!
così gli uni come gli altri tako eni kot drugi
B) agg. tak, takšen:
non avevo mai conosciuto una persona così še nikoli nisem spoznal takšnega človeka
C) cong.
1.
così come tako, kot:
è proprio così bravo come dicono? ali je res tako sposoben, kot pravijo?
2.
e così in tako, in zato:
abita fuori mano e così si vede raramente stanuje bogu za hrbtom in zato se poredkoma pokaže
3. čeprav:
così furbo com'è si è lasciato fregare čeprav je prebrisan, se je pustil prevarati
4.
così.. che, così... da tako... da:
non sarai stato così sciocco da lasciarti sfuggire l'occasione pa vendar nisi bil tako neumen, da bi izpustil priložnost!
5. ko bi le; bog daj, da:
così fosse vero! ko bi le bilo res!
6.
come... così, appena che... così brž ko:
come lo vide, così scappò via brž ko ga je zagledal, je zbežal
7.
siccome... così, poiché... così ker:
siccome non avevo i soldi, così non ho comprato la macchina ker nisem imel denarja, nisem kupil avta - cōstola f
1. anat. rebro:
gli si vedono le costole vidijo se mu rebra, kosti; zelo je suh
stare alle costole di qcn. biti komu za petami
avere qcn. alle costole pren. motati se komu pod nogami
rompere le costole a qcn. pren. koga premikastiti, prebutati
2. hrbet; hrbtna stran:
la costola di un libro hrbtna stran knjige
3. geogr. obronek
4. rebro (lista; oboka) - costringere* v. tr. (pres. costringo) siliti, prisiliti; primorati:
si vide costretto a partire bil je prisiljen odpotovati - cucito
A) agg. zašit, šivan:
stare cucito a qcn. pren. prilepiti se komu za pete
avere le labbra cucite pren. držati jezik za zobmi, trmasto molčati
avere gli occhi cuciti pren. ne videti ničesar; zatiskati si oči
essere cucito a filo doppio con qcn. pren. biti s kom tesno povezan
B) m šivanje:
maestra di cucito šiviljska mojstrica - cui
A) pron.
1. kateri, katera; kateri, katere (v zvezi s predlogi):
il progetto a cui accennavi načrt, o katerem si govoril, ki si ga omenjal
la casa in cui sono nato hiša, v kateri sem rojen
2.
il, la, i, le cui katerega, čigar; katere, katerih:
i cui fratelli čigar, katere bratje
B) cong.
per cui zaradi česar, zato:
di queste cose non m'intendo per cui preferisco tacere na to se ne spoznam, zato raje molčim - curvare
A) v. tr. (pres. curvo) upogniti, upogibati; kriviti; uviti:
curvare una sbarra di ferro uviti železno palico
curvare la fronte pren. ubogati
curvare la schiena pren. ukloniti se
B) v. intr. zaviti:
l'auto ha curvato di colpo avto je nenadoma zavil
la strada curva a destra cesta zavija v desno
C) ➞ curvarsi v. rifl. (pres. mi curvo)
1. skloniti, sklanjati se; upogniti, upogibati se; pren. ukloniti, uklanjati se:
curvarsi davanti al sopruso kloniti pred nasiljem
2. skriviti se:
con la vecchiaia si è curvato zaradi starosti se je upognil, skrivil - čàs (čása) m
1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo
2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi
3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia
4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo - část (-í) f
1. (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
gre za mojo čast ne va del mio onore
(kot vljudnostna fraza)
čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
delati čast komu fare onore a qcn.
jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore
2. (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
izkazati komu čast onorare qcn.
storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti
3. (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn. - če
A) konj.
1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
(za izražanje skromnega mnenja) se:
če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
(za izražanje ugibanja):
kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
(za izražanje želje, omiljenega ukaza):
kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
(v eliptičnih izrazih) se:
prekliči, če ne... ritratta, se no...
2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati
3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro
4. (v vzročnih odvisnikih) se:
jej, če ti rečem mangia, se te lo dico
5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto
6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če le sempre che, soltanto che
če seveda beninteso che
če sploh seppure
B) subst. se:
nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se! - čepràv konj. benché, sebbene; anche se, malgrado; nonostante che:
pren. pa čeprav te nikoli več ne vidim dovessi anche non vederti mai più
čeprav si je nagrado zaslužil, je ni dobil on malgrado lo meritasse, non ha vinto lui il premio - česáti (čéšem) imperf. ➞ počesati
1. pettinare; ravviare; lisciare:
česati lase pettinare i capelli
česati si brado lisciarsi la barba
česati konja strigliare il cavallo
2. tekst. pettinare
3. žarg. voj. rastrellare
4. pren. stracciare, sfilacciare:
krogle češejo zrak le pallottole stracciano l'aria - čèš adv. (za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli)
1. come dire:
držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar si dava arie di sicumera, come dire: non ho paura di nessuno!
2. češ da dicendo che; con la scusa, col pretesto che:
prišel je z veliko zamudo, češ da je zgrešil pot venne con molto ritardo scusandosi che si era (si sarebbe) smarrito
zagrozil mi je, češ da naj se pazim mi minacciò dicendomi di stare bene attento - čévelj (-vlja) m
1. scarpa; calzatura:
čevlji žulijo le scarpe sono strette
nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
krema za čevlje lucido, crema per scarpe
krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
žlica za čevlje calzatoio, corno
čistilec čevljev lustrascarpe
tovarna čevljev calzaturificio
trgovina s čevlji negozio di calzature
pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?
2. nareč. stivale:
čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci
3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo
4. (dolžinska mera) piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
PREGOVORI:
le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe - číst (-a -o)
A) adj.
1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura
2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura
3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida
4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto
5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia
6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari
B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale