potèg (-éga) m
1. tiro, tirata; strappo; (sunek) strattone, strattonata:
poteg vrvi tiro della fune
poteg nazaj ritrazione
poteg iz nožnice sfoderamento
2. muz.
poteg z lokom arcata, archeggio
pozavna na poteg trombone a tiro
3. šport. (pri dviganju uteži) strappo
Zadetki iskanja
- potegníti (-em) | potegováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. tirare, trarre:
potegniti za vrv tirare la fune
potegniti nož tirare fuori il coltello
potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
potegniti črto tirare, tracciare una linea
potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
potegniti dol, gor tirare giù, su
pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
potegniti nit sfilare, tirare il filo
pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.
2.
potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli
3.
potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
potegniti požirek vina fare un sorso
4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?
5. pog. (speljati) portare; far passare:
potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa
6. (začeti pihati) tirare:
potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento
7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura
8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi
9. potegniti jo pog. andarsene:
potegniti jo spat andarsene a letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio
B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere
2. pog. ritirarsi
3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.
4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio
5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
potegnil se je kvišku si tirò su - potréba (-e) f bisogno; knjiž. bisogna; necessità; fabbisogno; occorrenza; esigenza:
čutiti, imeti potrebo po jedi, spanju sentire, avere bisogno di cibo, di sonno
duševne, telesne potrebe i bisogni spirituali, fisici
pokriti potrebe po nečem coprire il fabbisogno di qcs.
usklajevati proizvodnjo s potrebami tržišča adeguare la produzione alle esigenze del mercato
po potrebi all'occorrenza, in caso di bisogno
iz potrebe per necessità, per bisogno
evf. opraviti potrebo fare i propri bisogni - povéčati (-am) | povečeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. accrescere, allargare, ampliare, ingrandire:
povečati igrišče ampliare, allargare il campo da gioco
povečati fotografijo ingrandire la foto
2. aumentare; aggravare; esacerbare, intensificare;
povečati izvoz aumentare l'export
povečati kazen aggravare la pena
povečati bolečino esacerbare il dolore, accrescere il dolore
povečati hitrost accelerare
B) povéčati se (-am se) | povečeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. accentuarsi, accrescersi, crescere; intensificarsi; allargarsi; aumentare, raddoppiare, ringrandire:
kriza se povečuje la crisi si sta accentuando
življenjski stroški se povečujejo iz dneva v dan il costo della vita aumenta di giorno in giorno
2. espandersi, ingrandirsi - povrátnik (-a) | povrátnica (-e) m, f
1. reduce; rimpatriato (-a):
povratniki iz taborišča, iz tujine reduci dai campi di concentramento, dall'estero
2. jur. recidivo (-a)
3. geogr. tropico:
rakov, severni povratnik tropico del Cancro
kozorogov, južni povratnik tropico del Capricorno - povzémati (-am) | povzéti (-vzámem) imperf., perf.
1. riassumere, riepilogare, ricapitolare, sunteggiare:
povzeti vsebino članka riassumere il contenuto dell'articolo
2. riprendere:
povzemati besedo za govornikom riprendere la parola dopo l'oratore
3. ricavare, dedurre:
iz povedanega je moč povzeti, da je tudi sam kriv da quanto è stato detto si può dedurre che la colpa è anche sua
4. mont. rimuovere il minerale (per allargare lo scavo)
5. alp.
povzemati vrv tirare su la corda - pozdráviti1 (-im) | pozdrávljati (-am) perf., imperf.
1. salutare; presentare gli omaggi; riverire; festeggiare:
prijazno, vljudno pozdraviti salutare cordialmente, gentilmente
govornika so pozdravili z močnim žvižganjem l'oratore fu salutato da una salva di fischi
2. (izraziti soglasje) salutare:
pozdraviti prekinitev ognja salutare la cessazione delle ostilità
3. pren. (prikazati se) comparire; sentirsi:
na ulicah so jih pozdravljale zastave per le vie si vedevano bandiere
iz daljave jih je pozdravljal zvon di lontano si sentiva il suono delle campane - poznáti (-ám)
A) perf.
1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia
2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue
3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.
4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno
5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche
B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi
1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo
2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro - právcat (-a -o) adj. vero; puro, schietto:
kipec iz pravega pravcatega zlata una statuina di oro puro - prebudíti (-ím) | prebújati (-am)
A) perf., imperf.
1. svegliare:
prebuditi iz dremeža svegliare dal dormiveglia
2. pren. risvegliare, risuscitare; sensibilizzare:
politično prebuditi mladino sensibilizzare politicamente i giovani
B) prebudíti se (-ím se) | prebújati se (-am se) perf., imperf. refl. destarsi, svegliarsi; ekst. nascere - predál (-a) m
1. cassetto; tiretto; ripiano, scomparto:
pošta poštni predal casella postale
2. bot. casella, loculo, loggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
potegniti kaj iz predala tirare fuori dal dimenticatoio
vsako stvar postaviti v svoj predal mettere tutto al proprio posto - predstáviti (-im) | predstávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. presentare, fare le presentazioni:
predstaviti prijatelja staršem presentare un amico ai genitori
2. presentare, rappresentare, illustrare, esibire, raffigurare:
slike predstavljajo prizore iz življenja Janeza Krstnika i quadri raffigurano scene della vita del Battista
predstaviti nov tip avtomobila presentare, lanciare un nuovo modello di automobile
on predstavlja zmernejše krilo stranke rappresenta l'ala moderata del partito
B) predstáviti se (-im se) | predstávljati se (-am se) perf., imperf. refl. presentarsi:
predstaviti se občinstvu presentarsi al pubblico
C) predstáviti si (-im si) | predstavljati si (-am si) perf., imperf. refl. immaginarsi, figurarsi:
predstavljajmo si, kaj bi to pomenilo za nas immaginiamoci cosa ciò significherebbe per noi - pregnáti (-žênem)
A) perf.
1. esiliare; confinare; deportare; proscrivere, relegare; mettere al bando; confinare, mandare al confino:
pregnati v taborišče deportare nei campi di concentramento
2. (spoditi) cacciare, ricacciare; scacciare, dissipare:
pregnati oblake scacciare le nubi
pregnati okupatorja ricacciare l'invasore
pregnati skrbi scacciare le preoccupazioni
3. (prepoditi iz skrivališča) stanare, snidare; sloggiare
4. (z gonjenjem izmučiti) estenuare, abbattere, accasciare; pren.
pregnati dolgčas, pregnati (si) čas ammazzare il tempo, la noia
pren. pregnati koga iz srca dimenticare qcn.
B) pregnáti se (-žênem se) perf. refl. sfiancarsi, ammazzarsi (di lavoro) - pregráda (-e) f
1. recinto, recinzione:
pregrada za živali stabbio, recinto delle bestie
pregrada iz kolov palizzata
2. barriera; divisorio:
visoke gore so naravna pregrada med deželama le alte montagne costituiscono una barriera naturale che separa i due Paesi
3. navt. paratia;
neprepustna pregrada paratia stagna
4. sbarra, transenna:
šport. zadnji kilometer etape so postavili pregrade l'ultimo chilometro della tappa era chiuso da transenne
5. hidr. chiusa, sbarramento; (jez) diga di sbarramento
6. pren. barriera:
rasna pregrada barriera razziale - prehòd (-óda) m
1. passo, passaggio (tudi pren.); pren. trapasso:
utreti si prehod med množico aprirsi il passo, farsi strada tra la folla
ovirati prehod ingombrare il passo
prehod na decimalni sistem passaggio al sistema decimale
2. (kraj, prostor, kjer je mogoče priti na drugo stran) transito, attraversamento, passaggio:
avt. prepovedan prehod za vsa vozila divieto di transito per ogni categoria di veicoli
prehod za pešce passaggio, attraversamento pedonale, striscie pedonali; zebratura
železniški prehod passaggio a livello; passerella, passatoia (alla stazione)
mejni prehod valico di confine
šport. prehod (iz kasa) v galop rottura
prehod v živi meji callaia
lingv. prehod zvenečega v nezveneč glas assordimento - prelevíti (-ím)
A) perf. cambiare; trasformare; ekst. rifare, rielaborare
B) prelevíti se (-ím se) perf. refl.
1. zool. cambiar pelle, cambiar spoglia
2. cambiare, mutare, trasformarsi; passare a:
iz kmeta se je kaj hitro prelevil v meščana da campagnolo si trasformò presto in uomo di città
jesen se je prelevila v zimo l'autunno è passato all'inverno - premetáti (-méčem) | premetávati (-am) perf., imperf.
1. spalare, smuovere:
premetati pesek spalare la sabbia
2. frugare, rovistare; tramestare, mettere a soqquadro:
premetati hišo mettere a soqquadro tutta la casa
3. sballottare, sbattere:
vihar je premetaval ladjo, kot bi bila iz papirja la tempesta sballottava la nave come fosse di carta
premetavati karte giocare a carte
premetavati misel po glavi rimuginare un pensiero - prēndere*
A) v. tr. (pres. prēndo)
1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
prendere in braccio vzeti v naročje
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
prendere di peso sunkoma dvigniti
prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah
2. vzeti, jemati; priskrbeti si
3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
prendere in affitto vzeti v najem, najeti
prendere in prestito sposoditi si
prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)
4. vzeti, jemati; nositi s seboj
5. peljati se (s čim):
prendere il treno peljati se z vlakom
6. dvigniti, iti po:
vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec
7. ukrasti
8. prijeti, ujeti, uloviti:
prendere all'amo pren. ujeti na trnek
prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže
9. ujeti, zalotiti:
prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki
10. osvojiti, zavzeti:
prendere d'assedio oblegati
prendere d'assalto osvojiti v naskoku
prendere una donna občevati z žensko
11. pren. lotiti, lotevati se:
fu preso dalla paura lotil se ga je strah
12. zavzeti, zavzemati
13. slikati, fotografirati
14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
prendere le misure vzeti mere
15. pren. občevati, ravnati (s):
prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren
16. vzeti, jemati; najemati:
prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
prendere a bordo vkrcati
prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža
17. iti (po), kreniti:
prendere la direzione giusta iti v pravo smer
non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti
18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
prendere un tè popiti čaj
prendere una boccata d'aria iti malo na zrak
19. privzeti:
prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
prendere di dišati (po), imeti okus (po)
20. navzeti se; biti podoben:
un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben
21. vzeti, jemati (razumeti):
prendere alla lettera vzeti dobesedno
prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
prendere in esame kaj preiskati
22. imeti za:
prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
per chi mi prendi? za koga me imaš?
23.
prendere una decisone skleniti
prendere un provvedimento sprejeti ukrep
24.
prendere la febbre dobiti vročino
prendere il raffreddore prehladiti se
25. dobiti jih, prejeti udarec:
prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
prenderle, prenderne pog. fasati jih
26.
prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj
27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
prendere l'aire pognati se, kreniti
prendere l'avvio začenjati se
prendere alloggio stanovati
prendere casa, domicilio nastaniti se
prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
prendere colore pobarvati se
prendere il comando prevzeti poveljstvo
prendere consiglio posvetovati se
prendere commiato posloviti se
prendere fiato oddahniti si, priti do sape
prendere forza okrepiti se
prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
prendere la fuga pobegniti
prendere impegno, un impegno obvezati se
prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
prendere terra pristati
prendere il lutto črno se obleči
prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
prendere la mossa začeti
prendere nota zabeležiti
prendere origine izvirati, začeti se
prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
prendere possesso di lastiti si
prendere posto sesti
prendere atto vzeti, jemati na znanje
prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
prendere la rincorsa vzeti zalet
prendere sonno zaspati
prendere tempo odlašati; obotavljati se
prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
prendere paura ustrašiti se
prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
prendere una sbornia napiti se
prendere vigore okrepiti, ojačati se
prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
prendere il volo odleteti (tudi pren.);
prendere forma izoblikovati se
prendere un bagno okopati se
prendere il sole sončiti se
28.
prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo
29.
prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!
B) v. intr.
1. zaviti (v), kreniti (na):
prendere a destra zaviti na desno
prendere per i campi kreniti po njivah
2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
prendere a narrare začeti pripovedovati
3. prijeti se, pognati korenine
4. zagoreti
5. prijeti se (lepilo ipd.)
6. pog.
che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!
C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)
1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se
2. spreti se; stepsti se:
prendersi a parole skregati se
prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase
3.
prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)
4.
prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
prendersi in antipatia postati si zoprn - preostánek (-nka) m resto; avanzo, sopravanzo:
nekaj denarja je zapravil, preostanek pa dal na knjižico un po' di soldi li spese, il resto lo depositò sul libretto di risparmio
v Šempetru v Savinjski dolini so si ogledali zanimive preostanke iz rimskih časov a Šempeter in Val di Savinja visitarono alcuni interessanti resti di epoca romana - prepàd (-áda) m
1. precipizio, baratro, burrone, orrido, forra; (zelo strmo spuščajoča se strmina) dirupo
2. pren. divario; gap:
tehnološki prepad divario tecnologico
3. pren. (velika mera hudega) baratro, abisso, voragine, precipizio:
pehati koga v prepad obupa spingere uno verso il baratro della disperazione
najti izhod iz prepada sovraštva trovare una via d'uscita dall'abisso dell'odio
med njima je nepremostljiv prepad fra loro si apre un abisso insuperabile
biti na robu prepada essere sull'orlo del precipizio