odkopáti (-kópljem) | odkopávati (-am)
A) perf., imperf.
1. scavare, cavare; grad. (zemljišče, skale) sbancare
2. portare alla luce, dissotterrare
3. esumare
B) odkopáti se (-kópljem se) | odkopávati se (-am se) perf. refl. imperf. refl.
1. cavarsi fuori
2. pren. liberarsi:
odkopati se iz dolgov liberarsi dei debiti
Zadetki iskanja
- odlíčen (-čna -o) adj.
1. eccellente, perfetto; squisito; extra; scelto; pregiato; prelibato:
odličen kuhar un cuoco eccellente
odlična hrana cibo squisito, prelibato
2. ottimo, abbondante:
odlična kupčija ottimo affare
3. magnifico; bellissimo
4. rinomato; garbato; di riguardo, buono:
odlična vina vini rinomati
mož odličnega vedenja un signore garbatissimo
soba za odlične goste stanza per ospiti di riguardo
dekle iz odlične družine una ragazza di buona famiglia
5. šol. lodevole (voto)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekst., šalj. odličen pevec ugola d'oro
šport. odlična tekma partitona
ekst. odlično vino nettare - odmévati (-am) imperf.
1. echeggiare:
v daljavi odmeva grmenje topov lontano echeggia il rombo dei cannoni
2. odmevati od echeggiare di, risuonare di:
dvorana je odmevala od ploskanja la sala echeggiava di applausi
3. suscitare, destare eco, risonanza:
pozitivno, ugodno odmevati destare un'eco positiva, favorevole; essere accolto favorevolmente
4. pren. (biti viden) manifestarsi, essere visibile:
iz njenih besed je odmeval obup nelle sue parole si manifestava la disperazione - odmotáti (-ám) | odmotávati (-am)
A) perf., imperf. svolgere, sgomitolare; dipanare, districare, sbrogliare (tudi pren.):
odmotati nit sbrogliare, dipanare il filo
odmotati kruh iz papirja scartare il pane
pren. odmotati klobko sbrogliare una matassa
B) odmotáti se (-ám se) | odmotávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. districarsi, sbrogliarsi
2. pren. odmotati se andarsene - odnášati (-am) | odnêsti (-nêsem) imperf., perf.
1. portare via, portare, asportare:
odnašati smeti portare via le immondizie
odnašati prtljago s seboj portare con se i bagagli
odnesti čevlje k čevljarju portare le scarpe dal calzolaio
odnašati dragocenosti portar via, rubare preziosi
2. (dobiti, dobivati, doseči, dosegati) conquistare; riportare:
odnesti medaljo conquistare una medaglia
odnesti hude poškodbe riportare gravi lesioni
3. odnesti ga, jo, jih (kam) andarsene in, partire per:
odneslo ga je v tujino se ne andò all'estero
4. odnesti jo pren. salvarsi, sopravvivere:
vsi so padli, samo on jo je odnesel caddero tutti, si salvò solo lui
pren. poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
pren. odnesti celo glavo, kožo restare incolume
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. odnesti pete battersela
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con se nella tomba
odnesti nepozabne vtise riportare impressioni indimenticabili
pog. odnesti le malo iz šole imparare poco a scuola, ricavare poco profitto - oglasíti se (-ím se) | oglášati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. rispondere (alla chiamata), farsi sentire:
odložil je slušalko, ker se nihče ni oglasil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
ptiči se oglašajo s petjem si sente il canto degli uccelli
iz daljave se oglašajo streli in lontananza si sentono degli spari
2. (reči, spregovoriti) dire, intervenire:
oglasiti se v debati intervenire nella discussione
3. farsi vivo:
oglasiti se s pismom farsi vivo con una lettera
4. pren. farsi sentire, manifestarsi:
oglasila se je stara bolečina v kolenu si fece risentire un vecchio dolore al ginocchio
5. presentarsi, venire, andare:
oglasil sem se na občini za dovoljenje sono andato al comune per un permesso - ográja (-e) f
1. recinto, cinta; steccato:
ograja iz bodeče žice recinto di filo spinato
2. ringhiera (della scala), parapetto (del balcone); navt. guardamano, passerino
3. avt.
odbojna ograja guardrail
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ograja iz letev staccionata
ograja iz trstja incannata - okó (očésa) n
1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.
2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista
3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta - okòv (-óva) m
1. pl. okovi catene, ceppi (tudi ekst.):
okovi suženjstva le catene della schiavitù
osvoboditi se iz okovov gospodarske zaostalosti liberarsi dei ceppi dell'arretratezza (economica)
2. (okovje) ferratura, guarnizioni di metallo
3. elektr. (navojni nožek) attacco (della lampadina)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bajonetni okov attacco a baionetta - okrásek (-ska) m ornamento; vezzo, monile; frangia; guarnizione; girigogolo; orpello, fronzolo; muz. vinnola, affetto:
povedati kaj s kopico okraskov dire qcs. con molte frange
okrasek iz vrvice alamaro
pejor. okraski retoricume, svolazzi - omicidio m (pl. -di)
1. pravo uboj, umor:
omicidio colposo umor iz nemarnosti
omicidio premeditato naklepni umor
omicidio preterintenzionale nenaklepni uboj
2. ekst.
omicidio rituale ritualni umor
omicidio bianco umor iz nemarnosti (na delovnem mestu) - óni (-a -o) pron.; adj.
1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto
2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America
3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama
4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma
5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn. - ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)
1. anat. kost:
avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
essere di buon osso pren. biti odporen
essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
in carne e ossa osebno
farci l'osso pren. navaditi se (na)
rimetterci l'osso del collo pren. propasti
osso duro da rodere pren. trd oreh
una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
un sacco d'ossa pren. suh ko smrt
2. kost (zaklane živali):
carne senz'osso meso brez kosti
un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija
3. zool.
osso di balena (fanone) kitov vos
4. koščica:
l'osso della pesca breskova koščica - oškodován (-a -o) adj. danneggiato; leso; penalizzato:
s tem predpisom so oškodovani učenci iz socialno šibkejših družin una norma che penalizza gli scolari di famiglie non abbienti
biti oškodovan v svojih pravicah essere leso nei propri diritti - otròk (-ôka) m
1. bambino, bambina:
pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
posvojiti otroka adottare un bambino
lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare
2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
nezaželen otrok figlio indesiderato
nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
edini otrok figlio unico
otroci iz prvega zakona figli di primo letto
nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
izgubiti otroka abortire
odpraviti otroka abortire
3. pren. figlio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
saj nisi otrok non sei mica un bambino
ne bodi tak otrok non fare lo stupido
dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
pog. delati otroke fare figli
imeti otroka pri prsih allattare il bambino
odstaviti otroka svezzare il bambino
pričakovati otroka aspettare un bambino
biti velik otrok essere un ingenuo
pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
ubogi otrok! povera creatura!
večni otrok eterno fanciullo
čudežni otrok fanciullo, prodigio
bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
otrok navade consuetudinario
PREGOVORI:
veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero - out tujka angl.
A) avv., agg. invar.
essere out biti zastarel, iz mode; pren. izpasti
B) m invar. šport avt, out - ozádje (-a) n
1. fondo; retro, parte posteriore:
pren. stopiti v ozadje passare in seconda linea
2. sfondo
3. pren. retroscena;
delovati iz ozadja agire da dietro le quinte, di nascosto
stati, držati se v ozadju tenersi nell'ombra, non metterssi in vista
anat. očesno ozadje fondo oculare - ozír (-a) m
1. riguardo; rispetto; precauzione, cautela; motivo:
ravnati brez ozirov comportarsi, agire senza alcun riguardo
iz zdravstvenih ozirov per motivi di salute
vzeti, jemati v ozir prendere in considerazione
2. (v adv. rabi izraža omejitev trditve):
v marsikaterem oziru in molte cose, sotto molti, sotto certi aspetti
v nobenem oziru niente affatto
v nekem oziru parzialmente, in parte
z ozirom na (glede na) quanto a, rispetto a, in base a, visto (che)
brez ozira na indipendentemente da, indifferentemente da, per quel che riguarda - padre m
1. oče:
padre adottivo krušni oče
padre putativo domnevni oče
di padre in figlio iz roda v rod
fare da padre (a) biti komu kot oče
come un padre očetovsko
per via di padre po očetu
2. ekst. oče:
padre spirituale relig. spovednik, duhovni vodja
padre della patria oče naroda
Padri della Chiesa relig. cerkveni očetje
3.
padri pl. predniki:
il primo padre Adam
4. pren. oče, začetnik
5. relig. oče, redovnik:
Santo Padre Sveti oče
padri conciliari udeleženci koncila
6. pren. stvarnik
7. hist. patricij:
padre coscritto senator - pahljáča (-e) f
1. ventaglio; ventola:
pahljača iz nojevih peres flabello
2. pren. ventaglio, serie, gamma (di possibili alternative)