Franja

Zadetki iskanja

  • odkopáti (-kópljem) | odkopávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. scavare, cavare; grad. (zemljišče, skale) sbancare

    2. portare alla luce, dissotterrare

    3. esumare

    B) odkopáti se (-kópljem se) | odkopávati se (-am se) perf. refl. imperf. refl.

    1. cavarsi fuori

    2. pren. liberarsi:
    odkopati se iz dolgov liberarsi dei debiti
  • odlíčen (-čna -o) adj.

    1. eccellente, perfetto; squisito; extra; scelto; pregiato; prelibato:
    odličen kuhar un cuoco eccellente
    odlična hrana cibo squisito, prelibato

    2. ottimo, abbondante:
    odlična kupčija ottimo affare

    3. magnifico; bellissimo

    4. rinomato; garbato; di riguardo, buono:
    odlična vina vini rinomati
    mož odličnega vedenja un signore garbatissimo
    soba za odlične goste stanza per ospiti di riguardo
    dekle iz odlične družine una ragazza di buona famiglia

    5. šol. lodevole (voto)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekst., šalj. odličen pevec ugola d'oro
    šport. odlična tekma partitona
    ekst. odlično vino nettare
  • odmévati (-am) imperf.

    1. echeggiare:
    v daljavi odmeva grmenje topov lontano echeggia il rombo dei cannoni

    2. odmevati od echeggiare di, risuonare di:
    dvorana je odmevala od ploskanja la sala echeggiava di applausi

    3. suscitare, destare eco, risonanza:
    pozitivno, ugodno odmevati destare un'eco positiva, favorevole; essere accolto favorevolmente

    4. pren. (biti viden) manifestarsi, essere visibile:
    iz njenih besed je odmeval obup nelle sue parole si manifestava la disperazione
  • odmotáti (-ám) | odmotávati (-am)

    A) perf., imperf. svolgere, sgomitolare; dipanare, districare, sbrogliare (tudi pren.):
    odmotati nit sbrogliare, dipanare il filo
    odmotati kruh iz papirja scartare il pane
    pren. odmotati klobko sbrogliare una matassa

    B) odmotáti se (-ám se) | odmotávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. districarsi, sbrogliarsi

    2. pren. odmotati se andarsene
  • odnášati (-am) | odnêsti (-nêsem) imperf., perf.

    1. portare via, portare, asportare:
    odnašati smeti portare via le immondizie
    odnašati prtljago s seboj portare con se i bagagli
    odnesti čevlje k čevljarju portare le scarpe dal calzolaio
    odnašati dragocenosti portar via, rubare preziosi

    2. (dobiti, dobivati, doseči, dosegati) conquistare; riportare:
    odnesti medaljo conquistare una medaglia
    odnesti hude poškodbe riportare gravi lesioni

    3. odnesti ga, jo, jih (kam) andarsene in, partire per:
    odneslo ga je v tujino se ne andò all'estero

    4. odnesti jo pren. salvarsi, sopravvivere:
    vsi so padli, samo on jo je odnesel caddero tutti, si salvò solo lui
    pren. poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
    pren. odnesti celo glavo, kožo restare incolume
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. odnesti pete battersela
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con se nella tomba
    odnesti nepozabne vtise riportare impressioni indimenticabili
    pog. odnesti le malo iz šole imparare poco a scuola, ricavare poco profitto
  • oglasíti se (-ím se) | oglášati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. rispondere (alla chiamata), farsi sentire:
    odložil je slušalko, ker se nihče ni oglasil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
    ptiči se oglašajo s petjem si sente il canto degli uccelli
    iz daljave se oglašajo streli in lontananza si sentono degli spari

    2. (reči, spregovoriti) dire, intervenire:
    oglasiti se v debati intervenire nella discussione

    3. farsi vivo:
    oglasiti se s pismom farsi vivo con una lettera

    4. pren. farsi sentire, manifestarsi:
    oglasila se je stara bolečina v kolenu si fece risentire un vecchio dolore al ginocchio

    5. presentarsi, venire, andare:
    oglasil sem se na občini za dovoljenje sono andato al comune per un permesso
  • ográja (-e) f

    1. recinto, cinta; steccato:
    ograja iz bodeče žice recinto di filo spinato

    2. ringhiera (della scala), parapetto (del balcone); navt. guardamano, passerino

    3. avt.
    odbojna ograja guardrail
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ograja iz letev staccionata
    ograja iz trstja incannata
  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta
  • okòv (-óva) m

    1. pl. okovi catene, ceppi (tudi ekst.):
    okovi suženjstva le catene della schiavitù
    osvoboditi se iz okovov gospodarske zaostalosti liberarsi dei ceppi dell'arretratezza (economica)

    2. (okovje) ferratura, guarnizioni di metallo

    3. elektr. (navojni nožek) attacco (della lampadina)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bajonetni okov attacco a baionetta
  • okrásek (-ska) m ornamento; vezzo, monile; frangia; guarnizione; girigogolo; orpello, fronzolo; muz. vinnola, affetto:
    povedati kaj s kopico okraskov dire qcs. con molte frange
    okrasek iz vrvice alamaro
    pejor. okraski retoricume, svolazzi
  • omicidio m (pl. -di)

    1. pravo uboj, umor:
    omicidio colposo umor iz nemarnosti
    omicidio premeditato naklepni umor
    omicidio preterintenzionale nenaklepni uboj

    2. ekst.
    omicidio rituale ritualni umor
    omicidio bianco umor iz nemarnosti (na delovnem mestu)
  • óni (-a -o) pron.; adj.

    1. quello, quella:
    tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

    2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
    oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

    3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
    ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

    4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
    pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

    5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
    v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
    oni svet l'altro mondo, l'aldilà
    evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
  • ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

    1. anat. kost:
    avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
    essere di buon osso pren. biti odporen
    essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
    essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
    essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
    in carne e ossa osebno
    farci l'osso pren. navaditi se (na)
    rimetterci l'osso del collo pren. propasti
    osso duro da rodere pren. trd oreh
    una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
    un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

    2. kost (zaklane živali):
    carne senz'osso meso brez kosti
    un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

    3. zool.
    osso di balena (fanone) kitov vos

    4. koščica:
    l'osso della pesca breskova koščica
  • oškodován (-a -o) adj. danneggiato; leso; penalizzato:
    s tem predpisom so oškodovani učenci iz socialno šibkejših družin una norma che penalizza gli scolari di famiglie non abbienti
    biti oškodovan v svojih pravicah essere leso nei propri diritti
  • otròk (-ôka) m

    1. bambino, bambina:
    pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
    posvojiti otroka adottare un bambino
    lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
    duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
    delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
    predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

    2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
    dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
    nezaželen otrok figlio indesiderato
    nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
    edini otrok figlio unico
    otroci iz prvega zakona figli di primo letto
    nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
    inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
    izgubiti otroka abortire
    odpraviti otroka abortire

    3. pren. figlio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
    saj nisi otrok non sei mica un bambino
    ne bodi tak otrok non fare lo stupido
    dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
    čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
    pog. delati otroke fare figli
    imeti otroka pri prsih allattare il bambino
    odstaviti otroka svezzare il bambino
    pričakovati otroka aspettare un bambino
    biti velik otrok essere un ingenuo
    pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    ubogi otrok! povera creatura!
    večni otrok eterno fanciullo
    čudežni otrok fanciullo, prodigio
    bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
    otrok navade consuetudinario
    PREGOVORI:
    veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
    majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
    kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero
  • out tujka angl.

    A) avv., agg. invar.
    essere out biti zastarel, iz mode; pren. izpasti

    B) m invar. šport avt, out
  • ozádje (-a) n

    1. fondo; retro, parte posteriore:
    pren. stopiti v ozadje passare in seconda linea

    2. sfondo

    3. pren. retroscena;
    delovati iz ozadja agire da dietro le quinte, di nascosto
    stati, držati se v ozadju tenersi nell'ombra, non metterssi in vista
    anat. očesno ozadje fondo oculare
  • ozír (-a) m

    1. riguardo; rispetto; precauzione, cautela; motivo:
    ravnati brez ozirov comportarsi, agire senza alcun riguardo
    iz zdravstvenih ozirov per motivi di salute
    vzeti, jemati v ozir prendere in considerazione

    2. (v adv. rabi izraža omejitev trditve):
    v marsikaterem oziru in molte cose, sotto molti, sotto certi aspetti
    v nobenem oziru niente affatto
    v nekem oziru parzialmente, in parte
    z ozirom na (glede na) quanto a, rispetto a, in base a, visto (che)
    brez ozira na indipendentemente da, indifferentemente da, per quel che riguarda
  • padre m

    1. oče:
    padre adottivo krušni oče
    padre putativo domnevni oče
    di padre in figlio iz roda v rod
    fare da padre (a) biti komu kot oče
    come un padre očetovsko
    per via di padre po očetu

    2. ekst. oče:
    padre spirituale relig. spovednik, duhovni vodja
    padre della patria oče naroda
    Padri della Chiesa relig. cerkveni očetje

    3.
    padri pl. predniki:
    il primo padre Adam

    4. pren. oče, začetnik

    5. relig. oče, redovnik:
    Santo Padre Sveti oče
    padri conciliari udeleženci koncila

    6. pren. stvarnik

    7. hist. patricij:
    padre coscritto senator
  • pahljáča (-e) f

    1. ventaglio; ventola:
    pahljača iz nojevih peres flabello

    2. pren. ventaglio, serie, gamma (di possibili alternative)