Franja

Zadetki iskanja

  • gòl (gôla -o)

    A) adj.

    1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
    golo drevje alberi nudi, spogli
    gola zemlja terreno brullo

    2. (ki je brez obleke) nudo:
    gol do pasu a torso nudo

    3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
    gole stene pareti nude
    gola soba stanza spoglia

    4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
    naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
    braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
    videti z golim očesom vedere a occhio nudo
    biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
    rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
    elektr. gola elektroda elettrodo nudo
    gola zavist pura invidia
    bot. goli cvet fiore nudo
    zool. goli polž lumacone ignudo
    elektr. goli vodnik conduttore nudo

    B) gôli (-a -o) m, f, n
    našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
    ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
    sleči do golega denudare
    sečnja (gozda)
    do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo
  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • impiccio m (pl. -ci)

    1. ovira, zapreka; ekst. sitnost, nadloga; zadrega, zagata:
    essere d'impiccio biti v napoto
    cavarsi d'impiccio rešiti se iz zagate

    2. (guaio) težava:
    essere negli impicci biti v težavah, v škripcih
  • imporre*

    A) v. tr. (pres. impongo)

    1. dati, dajati:
    imporre la corona kronati
    imporre un nome dati ime

    2. nalagati, naložiti; vsiliti, vsiljevati; uveljaviti, uveljavljati; ukazati:
    imporre una tassa naložiti davek
    imporre la propria volontà uveljaviti svojo voljo
    imporre il silenzio ukazati tišino

    3.
    imporre le mani sul capo relig., knjižno posvetiti, blagosloviti
    imporre il galero posvetiti za kardinala

    B) ➞ imporsi v. rifl. (pres. mi impongo)

    1. uveljaviti, uveljavljati se
    imporsi all'attenzione generale zbuditi splošno pozornost

    2. biti potreben, nujen:
    un problema che si impone per la sua urgenza problem, ki ga je nujno rešiti
  • involare

    A) v. tr. (pres. involo) knjižno ukrasti, ugrabiti:
    involare alla vista pren. skriti, skrivati
    involare all'oblio pren. rešiti pozabe

    B) ➞ involare, involarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ involo) izginiti, izginjati; odleteti; razbliniti, razblinjati se:
    l'ultima nostra speranza si è involata razblinilo se je naše zadnje upanje
  • járem (-rma) m

    1. giogo; ekst. giogo (coppia di buoi aggiogati)

    2. pren. giogo, servitù;
    ječati pod jarmom gemere sotto il giogo
    rešiti se tujega jarma scuotere il giogo straniero
    zakonski jarem giogo maritale, matrimonio

    3. (drog za prenašanje bremena) giogo

    4. teh. (kratek močen prečni nosilec) traversa; avt. asse della ruota

    5. (gibljivi del jarmenika) telaio; (oglat okvir pri ročni žagi) telaio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    agr. čelni jarem giogo frontale
    navt. krmilni jarem giogo del timone
  • kóža (-e) f

    1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
    uvela koža pelle vizza
    mehka, nežna koža pelle delicata
    kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
    debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
    s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

    2. pren. pelle; pellaccia:
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
    rešiti kožo salvare la pelle
    nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
    ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

    3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
    umetna koža cuoio artificiale
    čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
    torbica iz prave kože borsetta di pelle
    koža severnega jelena renna

    4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
    mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
    dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
    pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
    pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
    ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
    šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
    znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
    doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
    ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
    pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
    pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    strojiti kožo conciare la pelle
    drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
    zool. letalna koža membrana alare, patagio
    zool. plavalna koža natatoia
  • liquidare v. tr. (pres. liquido)

    1. obračunati; likvidirati:
    liquidare la pensione obračunati pokojnino

    2. ugotoviti, ugotavljati

    3. izplačati

    4. trgov. razprodati:
    liquidare le rimanenze razprodati zaloge

    5. pren. razpustiti, odstraniti:
    liquidare una società ekon. razpustiti družbo
    liquidare una questione rešiti problem
    liquidare una persona likvidirati, umoriti nekoga
  • mísel (-sli) f

    1. pensiero:
    hiter kot misel rapido come il pensiero
    zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

    2. (mnenje, mišljenje) parere:
    nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

    3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
    obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
    hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

    4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
    misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

    5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
    preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

    6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
    vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
    Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
    razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

    7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
    v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
    v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
    moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
    ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
    brati komu misli indovinare cosa uno pensa
    izmenjavati misli scambiare le idee
    pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
    imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
    priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
    bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
    ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
    rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    soc. družbena misel pensiero sociale
    muz. glasbena misel tema
  • môra (-e) f

    1. incubo; ossessione:
    mora ga tlači è oppresso da incubi
    rešiti koga iz more liberare uno dall'incubo

    2. pren. incubo, persona fastidiosa; scocciatore; pog. rompi
  • mréža (-e) f

    1. rib., lov. rete:
    delati, plesti mrežo tessere la rete
    krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
    nastaviti, vreči mreže gettare le reti
    rib. ribiška mreža rete da pesca
    rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
    rib. viseča mreža rete verticale
    rib. vlačilna mreža rete a strascico
    mreža na vago trabocco
    mreža proti delfinom delfiniera
    mreža za jegulje rezzaglio
    mreža za lipane mugginiera
    mreža za sardine menaide
    mreža vlačnica sciabica
    lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
    mreža za drozge tordiera

    2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
    presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
    okenska mreža rete metallica, grata
    lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
    ležalna mreža amaca
    žična (posteljna)
    mreža rete metallica, branda
    torba iz mreže, mreža rete per la spesa
    mreža zoper komarje zanzariera

    3. (kar je podobno mreži) reticolo:
    mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi

    4. (omrežje) rete:
    cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria

    5. tekst., mat. rete

    6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
    gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
    trgovska mreža rete commerciale
    mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
    obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
    dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
    razpeti, razpresti mreže tendere le reti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. igra na mreži gioco a rete
    šport. rešiti mrežo salvare la rete
    šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
    ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
    pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
    rib. globinska mreža rete di profondità
    bot. koreninska mreža radici
    mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
    mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
    voj. maskirna mreža rete mimetica
    čeb. matična mreža escludi-regina
    milimetrska mreža carta millimetrata
    fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
    geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
    elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
    fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
    voj. zaporna mreža rete di ostruzione
    obrt. mreža za prešivno vezenje rezza
  • oblio m pozaba:
    cadere in oblio pasti v pozabo
    sottrarre all'oblio rešiti pozabe
  • pēlle f

    1. koža; polt:
    avere la pelle dura pren. imeti debelo kožo
    avere la pelle d'oca imeti kurjo polt
    a fior di pelle na površini, površinsko
    avere i nervi a fior di pelle pren. biti skrajno napet
    essere pelle e ossa biti sama kost in koža
    fare la pelle lustra pren. rediti se
    non essere più nella pelle pren. biti ves iz sebe (od veselja, nestrpnosti ipd.)
    non voler essere nella pelle di qcn. pren. ne želeti biti v koži koga

    2. ekst. lupina, koža:
    levare la pelle olupiti

    3. (živalska) koža; strojena koža, usnje:
    borsa di pelle usnjena torba
    scarpe di pelle lucida lakirani čevlji
    pelle da tamburo pren. brezobzirnež, brezvestnež

    4. skorja; vrhnja plast, površina:
    la pelle del muro površina zidu
    pelle di diavolo tekstil groba bombaževina
    pelle di seta tekstil groba svilena tkanina
    pelle d'uovo tekstil fini muslin
    dare la prima pelle prvič pobeliti, pobarvati ipd.
    in pelle pren. na površini
    pelle pelle pren. površno

    5. pren. življenje:
    amici per la pelle neločljivi prijatelji, prijatelji z dušo in telesom
    far la pelle (a) ubiti koga
    giocare sulla pelle di qcn. igrati se z življenjem nekoga
    lasciarci la pelle umreti
    riportare la pelle a casa, salvare la pelle rešiti si kožo, življenje
  • peso2 m

    1. fiz., kem. teža:
    peso atomico atomska teža
    peso molecolare molekularna teža
    peso specifico specifična teža

    2. teža:
    pagare a peso d'oro pren. drago plačati
    tenere due pesi e due misure imeti dvojna merila, biti pristranski

    3. šport kategorija:
    peso piuma peresna kategorija
    peso medio srednja kategorija
    peso massimo težka kategorija

    4. šport krogla

    5. trgov. teža:
    peso lordo bruto teža
    peso netto neto, čista teža
    peso morto mrtva teža; pren. breme, zavora

    6. breme (tudi pren.):
    sostenere il peso della famiglia vzdrževati družino
    togliersi un peso dallo stomaco pren. rešiti se hude skrbi
    non dar peso alle chiacchiere ne meniti se za čenče
  • pogúba (-e) f rovina, perdizione; pog. malora; knjiž. esizio:
    rešiti koga pogube salvare uno dalla rovina
    drveti v pogubo andare in rovina; pog. andare a remengo, in malora
  • polòm (-ôma) m

    1. crollo, sfacelo, rovina, tracollo, rovescio; flop angl.; fiasco; bancarotta, crac, fallimento; šalj. trombata; capitombolo:
    rešiti podjetje pred polomom salvare l'impresa dalla bancarotta
    polom vzhodne fronte il crollo del fronte orientale
    polom na volitvah il flop delle elezioni, la frana elettorale
    gospodarski, finančni polom tracollo economico, finanziario

    2. pren. (trušč) fracasso, strepito

    3. abbattimento; schianto:
    polom dreves lo schianto degli alberi
  • posredovánje (-a)

    1. n mediazione, intercessione; ufficio, buoni uffici; intervento:
    plačilo za posredovanje commissione, senseria
    urad za posredovanje agenzia (matrimoniale ecc.), ufficio di collocamento
    pogovori so bili uspešni zahvaljujoč posredovanju predstavnika OZN le trattaive sono state coronate da successo grazie ai buoni uffici del rappresentante dell'ONU
    kljub takojšnjemu zdravnikovemu posredovanju ga niso mogli rešiti malgrado il tempestivo intervento del medico non lo si è potuto salvare

    2. presentazione; trasmissione:
    šol. posredovanje učne snovi presentazione della materia (di studio)
    posredovanje sporočil trasmissione dei messaggi
    posredovanje znanja trasmissione del sapere, delle conoscenze
  • pozába (-e) f dimenticanza, dimenticatoio, silenzio; knjiž. oblio:
    iti v pozabo andare, cadere in dimenticanza, cadere nel silenzio, nel dimenticatoio
    rešiti pozabe sottrarre all'oblio
  • prijáteljsko adv. amichevolmente, da amico, da amici; confidenzialmente; jur. (izvensodno) de plano:
    prijateljsko rešiti spor risolvere una controversia de plano
  • problém (-a) m

    1. problema:
    odkriti, opisati, razčleniti, rešiti, zastaviti problem scoprire, descrivere, analizzare, risolvere, impostare un problema
    družbeni, filozofski problemi problemi sociali, filosofici
    matematični problem problema matematico
    lahek, nerešljiv problem un problema facile, insolubile

    2. problema; quesito, questione:
    problem (italijanskega) juga la questione meridionale
    otrok je postal splošen problem il bambino è diventato un problema per tutti
    to narediti pa res ni problem (farlo) è un'inezia, una cosa da nulla
    kako boš to naredil, je tvoj problem come te la sbrigherai è affar tuo