Franja

Zadetki iskanja

  • pelo m

    1. dlaka, kocina:
    i peli della barba kocine na bradi
    andare a pelo biti po želji
    avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
    cavalcare a pelo jezditi brez sedla
    cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
    di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
    fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
    lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
    levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
    lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
    non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
    non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu

    2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
    cotone in pelo mikan bombaž

    3. puh

    4. krzno

    5. površina:
    il pelo dell'acqua površina vode

    6. (tenka) razpoka

    7. pren. las:
    c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
    essere a un pelo da biti na tem, da
    PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar
  • polomíti (-lómim)

    A) perf. ➞ lomiti

    1. rompere, spezzare; abbattere; guastare, scassare:
    sneg je polomil veje la neve ha spezzato i rami
    polomiti uro guastare l'orologio, rompere l'orologio

    2. polomiti ga, jo pog. far fiasco, far cilecca, far male; sbagliare:
    pošteno ga je polomil ha sbagliato di grosso
    polomil si jo, da jih nisi povabil hai fatto male a non invitarli

    B) polomíti se (-lómim se) perf. refl. rompersi, spezzarsi; scassarsi

    C) polomíti si (-lómim si) perf. refl. rompersi, spaccarsi:
    sovražnik si bo polomil zobe il nemico si romperà i denti, verrà sconfitto
  • posvétiti (-im)

    A) perf. tr. ➞ svetiti

    1. risplendere, splendere, brillare; far luce:
    pren. posvetil je dan si è fatto giorno
    posveti mu po stopnicah! fagli luce sulle scale!

    2. pren. respingere, ricacciare, rintuzzare; far vedere:
    pošteno mu bom posvetil! glielo faccio vedere io!

    B) posvétiti se (-im se) perf. impers. pren. capire, intendere, intuire:
    ni se mu hotelo posvetiti non riusciva a capire
  • poštèn (-êna -o) adj.

    1. onesto, probo, perbene (tudi iron.), dabbene, integro, retto;
    pošten in delaven človek un uomo onesto e laborioso

    2. giusto, decoroso, accettabile; corretto:
    poštena igra gioco corretto
    za pošteno delo pošteno plačilo una giusta mercede per un onesto lavoro

    3. leale, retto, buono:
    pošteni nameni intenzioni buone, leali; intenzioni, oneste

    4. pren. (ki se pojavlja v veliki obliki) forte, grave, bello, grande:
    staknil je pošten prehlad si è buscato un forte raffreddore
    dobil je pošteno vsoto denarja si è preso un bel gruzzolo
    dal mu je pošteno klofuto gli affibbiò un forte scapaccione

    5. pren. (ustrezen, primeren) adeguato, adatto, decente, presentabile:
    nima niti poštenih čevljev non ha nemmeno un paio di scarpe decenti
  • prēndere*

    A) v. tr. (pres. prēndo)

    1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
    prendere in braccio vzeti v naročje
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
    prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
    prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
    prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
    prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
    prendere di peso sunkoma dvigniti
    prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
    prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
    un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

    2. vzeti, jemati; priskrbeti si

    3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
    prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
    prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
    o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
    prendere in affitto vzeti v najem, najeti
    prendere in prestito sposoditi si
    prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
    prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

    4. vzeti, jemati; nositi s seboj

    5. peljati se (s čim):
    prendere il treno peljati se z vlakom

    6. dvigniti, iti po:
    vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

    7. ukrasti

    8. prijeti, ujeti, uloviti:
    prendere all'amo pren. ujeti na trnek
    prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
    prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
    prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

    9. ujeti, zalotiti:
    prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
    prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

    10. osvojiti, zavzeti:
    prendere d'assedio oblegati
    prendere d'assalto osvojiti v naskoku
    prendere una donna občevati z žensko

    11. pren. lotiti, lotevati se:
    fu preso dalla paura lotil se ga je strah

    12. zavzeti, zavzemati

    13. slikati, fotografirati

    14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
    prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
    prendere le misure vzeti mere

    15. pren. občevati, ravnati (s):
    prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
    prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

    16. vzeti, jemati; najemati:
    prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
    prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
    prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
    prendere a bordo vkrcati
    prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

    17. iti (po), kreniti:
    prendere la direzione giusta iti v pravo smer
    non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
    prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

    18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
    prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
    prendere un tè popiti čaj
    prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

    19. privzeti:
    prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
    prendere di dišati (po), imeti okus (po)

    20. navzeti se; biti podoben:
    un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
    prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

    21. vzeti, jemati (razumeti):
    prendere alla lettera vzeti dobesedno
    prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
    prendere in esame kaj preiskati

    22. imeti za:
    prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
    ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
    prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
    per chi mi prendi? za koga me imaš?

    23.
    prendere una decisone skleniti
    prendere un provvedimento sprejeti ukrep

    24.
    prendere la febbre dobiti vročino
    prendere il raffreddore prehladiti se

    25. dobiti jih, prejeti udarec:
    prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
    prenderle, prenderne pog. fasati jih

    26.
    prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
    prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
    prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

    27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
    prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
    prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
    prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
    prendere l'aire pognati se, kreniti
    prendere l'avvio začenjati se
    prendere alloggio stanovati
    prendere casa, domicilio nastaniti se
    prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
    prendere colore pobarvati se
    prendere il comando prevzeti poveljstvo
    prendere consiglio posvetovati se
    prendere commiato posloviti se
    prendere fiato oddahniti si, priti do sape
    prendere forza okrepiti se
    prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
    prendere la fuga pobegniti
    prendere impegno, un impegno obvezati se
    prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
    prendere terra pristati
    prendere il lutto črno se obleči
    prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
    prendere la mossa začeti
    prendere nota zabeležiti
    prendere origine izvirati, začeti se
    prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
    prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
    prendere possesso di lastiti si
    prendere posto sesti
    prendere atto vzeti, jemati na znanje
    prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
    prendere la rincorsa vzeti zalet
    prendere sonno zaspati
    prendere tempo odlašati; obotavljati se
    prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
    prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
    prendere paura ustrašiti se
    prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
    prendere una sbornia napiti se
    prendere vigore okrepiti, ojačati se
    prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
    prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
    prendere il volo odleteti (tudi pren.);
    prendere forma izoblikovati se
    prendere un bagno okopati se
    prendere il sole sončiti se

    28.
    prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
    prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
    prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

    29.
    prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
    non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
    prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
    prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
    non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. intr.

    1. zaviti (v), kreniti (na):
    prendere a destra zaviti na desno
    prendere per i campi kreniti po njivah

    2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
    prendere a narrare začeti pripovedovati

    3. prijeti se, pognati korenine

    4. zagoreti

    5. prijeti se (lepilo ipd.)

    6. pog.
    che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

    C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

    1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

    2. spreti se; stepsti se:
    prendersi a parole skregati se
    prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

    3.
    prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

    4.
    prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
    prendersi in antipatia postati si zoprn
  • prepíhati (-am) | prepihávati (-am) perf., imperf. soffiare per, attraverso; ripulire, purgare, depurare, spazzare (soffiando):
    burja je prepihala ulice la bora ha spazzato le strade
    burja nas je prepihala do kosti una bora che penetrava fino alle ossa
    prepihavati cev soffiare nel tubo (per pulirlo)
    ta avantura mu je pošteno prepihala žep un'avventura che gli ha vuotato le tasche
    prehlajen je, ker ga je prepihalo è raffreddato per aver preso un colpo d'aria
    vlak je prepihal več kot sto kilometrov il treno ha percorso più di cento chilometri
    metal. prepihavati bakrenec soffiare il minerale di rame
  • procēdere v. intr. (pres. procēdo)

    1. iti, hoditi naprej:
    procedere a passo d'uomo iti korakoma
    procedere oltre nadaljevati pot

    2. pren. nadaljevati:
    procedere nel discorso nadaljevati izvajanje
    procediamo con ordine naprej po vrsti

    3. pren. napredovati:
    tutto procede a gonfie vele vse gre kot po maslu

    4. ravnati, delati:
    procedere da galantuomo ravnati pošteno

    5. izvirati, izhajati

    6. admin. začeti, začenjati; opraviti, izvršiti:
    procedere all'esecuzione di qcs. začeti izvedbo česa

    7. pravo sprožiti postopek; sodno preganjati:
    procedere contro qcn. sprožiti postopek zoper koga
  • quattro

    A) agg.

    1. štiri:
    le quattro stagioni štirje letni časi
    i quattro punti cardinali štiri strani neba
    pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
    tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
    avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
    chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
    gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
    parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

    2. četrti:
    vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
    oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

    3. ekst. malo, nekaj:
    abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
    quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
    fare quattro chiacchere poklepetati
    fare quattro salti malo po domače zaplesati
    sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

    B) m, f štiri:
    le quattro štiri (ura)
    tiro a quattro četverovprega
    quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
    dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
    essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
    fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
    fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
    farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se
  • ragione f

    1. um, razum, pamet:
    l'età della ragione zrelost
    perdere il lume della ragione znoreti

    2. utemeljevanje, dokaz; argument:
    allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
    non sentire ragione ne si dati dopovedati
    a maggior ragione tem bolj
    a ragione veduta po temeljiti presoji

    3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
    palazzo della Ragione sodna palača
    non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
    a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
    di pubblica ragione splošno znan
    aver ragione di qcn. koga premagati

    4. prav:
    la ragione sta dalla sua parte on ima prav
    aver ragione imeti prav
    aver ragione da vendere imeti še kako prav
    dare ragione a qcn. dati komu prav
    a ragione prav, upravičeno
    di santa ragione pog. obilo, pošteno

    5. ekst. vzrok, razlog:
    per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
    ragione per cui in zato
    farsi una ragione vdati se (v usodo)

    6. račun; pojasnilo:
    domandare ragione zahtevati pojasnilo
    rendere ragione di qcs. polagati račun o čem

    7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
    in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
    in ragione inversa v obratnem sorazmerju

    8.
    ragione sociale ekon. ime podjetja
    ragione di Stato višji državni interesi
  • ripassata f

    1. hiter pregled; ponovitev

    2. pog. ukor, graja:
    dare una buona ripassata a pošteno koga naklestiti
  • risciacquata f

    1. izpiranje, izplakovanje

    2. pog. graja:
    dare una risciacquata a qcn. koga pošteno ošteti, okregati
  • salasso m

    1. puščanje krvi

    2. pren. hud izdatek; slabš. skubljenje:
    mi hanno fatto un bel salasso pošteno so me oskubli
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • sbafata f pog. jed, žrtje:
    farsi una bella sbafata pošteno se nažreti
  • sbōrnia f

    1. pog. opitost, pijanost:
    prendersi una bella, solenne sbornia pošteno se nažehtati
    smaltire la sbornia prespati pijanost, zdraviti mačka

    2. pren. (cotta) zaljubljenost
  • sistemare

    A) v. tr. (pres. sistēmo)

    1. urediti, urejati; pospraviti, pospravljati:
    sistemare i libri pospraviti knjige

    2. poravnati:
    sistemare una lite poravnati spor

    3. nastaniti

    4. zaposliti, zaposlovati

    5. (ugodno) poročiti:
    cosa non farebbe per sistemare la figlia česa vsega ne bi storil, da poroči hčerko!

    6. pog. kaznovati:
    sistemare qcn. per le feste dati komu pošteno lekcijo

    B) ➞ sistemarsi v. rifl. (pres. mi sistēmo)

    1. nastaniti se

    2. zaposliti se

    3. poročiti se
  • sōdo

    A) agg.

    1. trden, čvrst:
    terreno sodo neobdelano zemljišče, ledina
    uova sode v trdo kuhana jajca

    2. trd, močen:
    mani sode trde roke
    darle, prenderle sode pošteno nabunkati, pošteno biti prebunkan

    3. pren. temeljit, čvrst; resen:
    argomenti sodi čvrsti argumenti
    istruzione soda temeljito znanje

    4. trden, stanoviten:
    stare sodo in un proposito trdno se držati namere

    B) avv.

    1. močno:
    picchiare sodo močno udariti, tepsti

    2. resno, zagnano:
    studiare sodo zagnano se učiti

    3. trdno, globoko:
    dormire sodo trdno spati

    C) m

    1. trdna tla

    2. trdnost, konsistentnost

    3. jedro, bistvo, srž:
    venire al sodo preiti k bistvu, k stvari
  • sonata f

    1. zvonjenje

    2. igranje

    3. glasba sonata

    4. pog. hud izdatek, zasoljen račun

    5. pog. batine:
    dare una bella sonata a qcn. pošteno prebunkati koga
  • spōrta f

    1. (nakupovalna) torba:
    cappello a sporta obl. (damski) klobuk s širokimi krajci

    2. kup, veliko:
    dirne un sacco e una sporta pošteno jih nabrenkati
    prenderne un sacco e una sporta pošteno jih dobiti
  • tanto1

    A) agg.

    1. tolik, tolikšen, toliko:
    dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve

    2. veliko, mnogo:
    poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
    tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko

    3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
    non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!

    4. (v primerjalnih stavkih)
    tanto... quanto toliko... kolikor:
    spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži

    5. ravno toliko:
    ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake

    6.
    ogni tanto vsake toliko:
    ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka

    7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
    ho tanto da fare imam toliko dela
    da tanto tega zmožen:
    tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
    di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
    a dir tanto kvečjemu
    fino a tanto che dokler
    fra non tanto kmalu, v kratkem
    or non è tanto pred kratkim
    arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
    combinarne tante toliko jih pogruntati
    darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
    dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti

    B) pron.

    1.
    tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
    tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn

    2. mnogo, veliko (stvari):
    quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!

    3.
    tanto... quanto ravno toliko

    4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
    dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe

    5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
    pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
    non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
    tant'è vseeno je
    tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
    con tanto di celo s, prav s:
    un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
    ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
    guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
    rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom