opójen (-jna -o) adj. inebriante:
opojni vonj vrtnic l'inebriante profumo delle rose
opojna pijača bevanda alcolica, alcolico; ekst. nepente; star. bevanda spiritosa
bot. opojno trebelje cerfoglio (Chaerophyllum termulum)
Zadetki iskanja
- opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.
1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche
2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente
3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta
4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito
5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto
6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa - osvežílen (-lna -o) adj. rinfrescante, refrigerante:
osvežilna pijača bibita, dissetante - penèč (se) (-éča -e (se))
A) adj. schiumante, spumante, spumeggiante, spumoso:
peneče (se) vino spumante
peneča se pijača sciampagnino
B) penèč (se) (v adv. rabi) schiumando - pijáčica (-e) f hipok. od pijača bevanda; il bere
- pogubíti (-ím) | pogúbljati (-am) perf., imperf.
1. (izgubiti, izgubljati) perdere:
pogubiti dušo perdere l'anima
2. pren. (uničiti, uničevati) mandare in rovina, rovinare, travolgere; rel. dannare; pren. mandare a patrasso:
ljubezen ga je pogubila l'amore è stato la sua rovina
pijača ga pogublja si rovina col bere
gospodarska kriza je pogubila številne države la crisi economica ha travolto molte nazioni - pokopáti (-kópljem) | pokopávati (-am) perf., imperf.
1. seppellire; sotterrare, tumulare; inumare:
pokopati v družinsko grobnico seppellire nella tomba di famiglia
2. ekst. seppellire, coprire:
plaz je pokopal pod seboj alpiniste una valanga seppellì gli alpinisti
3. pren. (povzročiti, da kdo umre) portare alla tomba; uccidere:
pokopala ga je pijača il vizio del bere lo portò alla tomba
4. pren. rovinare, dare il colpo di grazia, essere il colpo di grazia; affossare:
ta izjava je obtoženca dokončno pokopala la dichiarazione fu il colpo di grazia per l'accusato
pokopati zakonski predlog affossare una proposta di legge
5. pren. (pozabiti na, opustiti) accantonare, abbandonare; dimenticare - poživíti (-ím) | požívljati (-am) perf., imperf. tr.
1. animare, ravvivare, ristorare; rinvigorire, tonificare, vivificare, rivitalizzare:
pijača ga je poživila la bevanda lo ristorò
2. (narediti bolj pestro) ravvivare, vivacizzare
3. stimolare, intensificare, riattivare:
poživiti trgovinske stike med državama intensificare i rapporti commerciali tra i due paesi - razvézati (-véžem) | razvezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. slegare, sciogliere, slacciare:
razvezati čevelj slacciare le scarpe
razvezati vozel sciogliere il nodo
2. jur. rescindere; annullare:
razvezati pogodbo rescindere un contratto
razvezati zakon, zakonsko zvezo annullare un matrimonio, un vincolo coniugale
razvezati zakonca sciogliere i coniugi del vincolo matrimoniale, concedere ai coniugi di separarsi
3. pren. sciogliere, liberare; stimolare:
podkupnina, pijača mu je razvezala jezik la mazzetta, l'alcol gli aveva sciolto la lingua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razvezati koga odgovornosti sollevare qcn. dalla responsabilità
B) razvézati se (-vežem se) | razvezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. slegarsi
2. sciogliersi, liberarsi;
od pijače se mu je razvezal jezik dal bere gli si era sciolta la lingua
v družbi se je razvezal in compagnia si è lasciato andare
3. jur. separarsi; divorziare:
sporazumno se razvezati separarsi, divorziare consensualmente - rinfrescante
A) agg. osvežilen:
bibita rinfrescante osvežilna pijača
B) m farm. pog. zdravilo zoper lažje vnetje, antiflogistik - slabó adv.
1. male; poco:
slabo spati dormire male
slabo videti in slišati vedere e sentire male
slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
slabo končati finire malamente; male
slabo zaslužiti guadagnare poco
slabo poznati conoscere poco
2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
z očetom je slabo il padre sta male
v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
slabo mu gre gli affari vanno male
pijača mi slabo dene il bere mi fa male
pren. slabo kaže le cose si mettono male
pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano - šumèč (-éča -e) adj.
1. rumoreggiante, scrosciante, frusciante:
šumeča obleka un abito frusciante
2. frizzante, gassato:
šumeča pijača bevanda gassata - zdravílen (-lna -o) adj. terapeutico, curativo, salutare, salubre, balsamico, risanatore, medicinale:
zdravilni učinki effetti terapeutici, curativi
zdravilna mazila pomate curative
zdravilna rastlina pianta officinale
zdravilna zelišča erbe medicinali; semplici
zdravilni čaj decotto
zdravilna kopel bagno terapeutico
zdravilna pijača pozione
zdravilna snov medicamento, sostanza curativa
zdravilni sirup elettuario
zdravilno blato fanghi termali, fanghi
bot. zdravilna homulica (hermelika) sedo (Sedum)
zdravilna špajka valeriana (Valeriana officinalis) - zmehčáti (-ám)
A) perf. ➞ mehčati
1. (r)ammorbidire, intenerire; gastr. infrollire:
zmehčati kožo ammorbidire la pelle
gastr. zmehčati divjačino infrollire la selvaggina
2. pren. ammorbidire; rammollire, rendere molle:
zmehčati koga z grožnjami ammorbidire qcn. con le minacce
pijača zmehča človeku kolena il vino taglia le gambe
kem. zmehčati vodo addolcire l'acqua
B) zmehčáti se (-ám se) perf. refl. ammorbidirsi, (r)ammollirsi; gastr. infrollirsi - zmêsti (zmêdem)
A) perf.
1. confondere, disorientare, sconcertare, intontire:
pijača ga je popolnoma zmedla è completamente intontito dal bere
s ploho vprašanj zmesti govornika confondere l'oratore con una pioggia di domande
2. imbrogliare, ingarbugliare:
zmesti prejo ingarbugliare il filo
pren. zmesti komu načrte, štrene sventare i piani di qcn.
publ. zmesti komu sled depistare qcn.
B) zmêsti se (zmêdem se) perf. refl. confondersi; impaperarsi - znáti (znám) imperf.
1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere
2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga
3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte - žêlja (-e) f desiderio, fantasia, voglia, piacimento, richiesta:
imeti, pokazati željo avere, manifestare un desiderio
želja po maščevanju desiderio di vendetta
pren. pobožna želja pio desiderio
po želji conforme a desiderio; a piacimento; a richiesta
ustreči želji po cavarsi, levarsi la voglia di
to je bila očetova zadnja želja è stato l'ultimo desiderio di papà
njegova izrecna želja suo espresso desiderio
jed, pijača po želji mangiare e bere a volontà
skladba po želji pezzo, brano (musicale) a richiesta
(kot voščilo) izražamo vam naše najboljše želje i nostri migliori auguri!
umirati od želje, da bi ga videl morire dalla voglia di vederlo - žgán (-a -o) adj. cotto:
žgana glina cotto
enkrat žgana opeka cotta di mattoni
žgana pijača acquavite, distillato
um. žgana siena terra di Siena bruciata
žgani sladkor zucchero caramellato, caramello
žgano apno calce viva