-
reggipancia m invar. (panciera) trebušni pas
-
salvagēnte
A) m
1. navt. rešilni pas
2. prometni otok
B) agg. navt.
giubbotto salvagente rešilni jopič
-
scheggiale m hist. usnjen pas (v srednjem veku)
-
sfērzo m navt. pas jadra; jadrovina
-
sospensōrio
A) agg. (m pl. -ri) oporen
B) m (pl. -ri) med. suspenzorij; oporna obveza; kilni pas
-
strōfio m (pl. -fi)
1. obl. (starogrški ženski) prsni pas
2. načelek
-
tagliafuōco
A) m (pl. -chi)
1. gradb. požarna pregrada
2. gozd. požarni pas, požarna poseka
B) agg. invar. požaren, protipožaren:
paratia tagliafuoco navt. požarna pregrada
palcoscenico con sipario tagliafuoco gled. oder s protipožarnim zastorom
-
ventriēra f
1. obl. (panciera) trebušni pas
2. pasna mošnja
-
vitina f
1. pomanjš. od ➞ vita vitek pas
2. obl. životec
-
affibbiare v. tr. (pres. affibbio)
1. zapeti, zapenjati (z zaponko, vezalkami ipd.):
affibbiarsi la cintura zapeti si pas
2. pren. dati, primazati, vzdeti:
affibbiare un pugno udariti s pestjo
affibbiare una multa kaznovati z globo
affibbiare un soprannome a qcn. dati komu vzdevek
-
allacciare v. tr. (pres. allaccio)
1. zavezati, zadrgniti, zapeti, stisniti:
allacciare le stringhe, la cravatta, la cintura zavezati vezalke, kravato, zategniti pas
allacciare una vena podvezati žilo
allacciare le acque zbrati vodo iz več izvirov v eno strugo
2. tehn. priključiti, spojiti, povezati
3. pren. skleniti, sklepati, navezati:
allacciare un'amicizia, contatti skleniti prijateljstvo, navezati stike
4. knjižno omrežiti, zapeljati
-
cipolla f
1. bot. čebula (rastlina in plod) (Allium cepa):
mangiar pane e cipolla pren. zategovati pas, živeti ob kruhu in vodi
strofinarsi gli occhi con la cipolla pren. hliniti žalost, krokodilove solze pretakati
doppio come la cipolla pren. hinavski, dvoličen
2. čebulček, čebulica
3. čebulast predmet, glavica:
la cipolla dell'annaffiatoio glavica vrtnarske škropilnice, zalivače
la cipolla del lume a petrolio hruška petrolejke
4. pren. šalj. čebula (ura)
-
časóven (-vna -o) adj. di, del tempo; a tempo; temporale; cronologico:
časovna enota unità di tempo
časovno obdobje periodo di tempo, giro
jur. časovna kazen pena detentiva
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
film. časovna lupa rallentatore
ekon. časovna mezda salario a tempo
fot. časovna osvetlitev esposizione
časovna stiska mancanza di tempo
časovni okvir ambito di tempo
časovni pas fuso orario
časovni presledek intervallo di tempo, periodo
časovni razpon periodo (di tempo), intervallo
časovno zaporedje ordine cronologico, cronologia
-
čez2 prep.
1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
skočiti čez jarek saltare il fosso
odpraviti se čez morje andare oltre oceano
potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
tanka čez pas stretta (attorno) alla vita
2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
durante:
čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente
3. (za izražanje presežene mere) più di:
meri čez dva metra misura più di due metri
4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpiti drug čez drugega gridare confusamente
pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
čez mero jesti mangiare a crepapelle
šport. tek čez drn in strn cross country
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione
-
di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
-
erniario agg. (m pl. -ri) med. kilen:
cinto erniario kilni pas
-
fuso m
1. tekstil vreteno, vitek, motovilo:
diritto come un fuso pren. raven kot sveča
andare diritto come un fuso pren. iti naravnost, brez obotavljanja
2.
fuso orario geogr. časovni pas
-
hêrnijski (-a -o) adj. med. (kilen) erniario:
hernijski pas cinto erniario
-
hláden (-dna -o)
A) adj.
1. fresco, freddo:
hladno poletje, vreme estate fredda, tempo freddo
prijetno hladna soba stanza fresca
gastr. hladna večerja cena fredda
gastr. hladne jedi piatti freddi
2. (ki vsebuje, izraža nenaklonjenost) freddo:
hladen sprejem accoglienza fredda
hladna presoja giudizio freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. hladna svetloba luce fredda
friz. hladna trajna permanente a freddo
geogr. hladni pas zona glaciale
med. (spolno) hladna ženska donna frigida
meteor. hladna fronta fronte freddo
polit. hladna vojna guerra fredda
metal. hladno valjanje laminatura a freddo
hladno lepilo colla a freddo
voj. hladno orožje armi bianche
pren. ohraniti hladno kri conservare il sangue freddo
B) hládno (-ega) n freddo; fresco:
popiti kaj hladnega bere qcs. di freddo
spraviti na hladno mettere al fresco (latte e sim.)
pren. spraviti, postaviti na hladno mettere al fresco, in gattabuia
-
kílen (-lna -o) adj. med. erniario:
kilni pas cinto erniario
anat. kilna odprtina porta erniaria