Franja

Zadetki iskanja

  • qualitativo

    A) agg. kvalitativen, merjen po kakovosti; vrednosten:
    giudizio qualitativo vrednostna sodba, ocena
    analisi qualitativa kem. kvalitativna analiza

    B) m kakovost, kvaliteta
  • quantitativo

    A) agg.

    1. količinski, kvantitativen:
    valutazione quantitativa kvantitativna ocena

    2. jezik kvantitativen

    B) m količina:
    un grosso quantitativo di merce velika količina blaga
  • schēda f

    1. kartica:
    scheda anagrafica matična kartica
    scheda bibliografica kataloška kartica
    scheda perforata inform. luknjana kartica
    scheda segnaletica identifikacijska kartica (pri policiji)

    2.
    scheda bianca prazna glasovnica
    scheda elettorale glasovnica
    scheda di richiesta naročilnica
    scheda di rilevazione popisna kartica (pri statističnih raziskavah)
    scheda di valutazione šol. opisna ocena

    3. pravo
    scheda testamentaria zapuščinski akt

    4. tisk okvirček
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • srédnji (-a -e) adj.

    1. centrale:
    srednja vrsta fila centrale

    2. medio; mediocre:
    srednja postava statura media
    srednja letina raccolto mediocre
    srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

    3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
    srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
    izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

    4. šol.
    srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
    človek srednjih let uomo di mezza età
    voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
    srednja generacija la generazione di mezzo
    srednja igra fase centrale della partita
    šah. srednja linija linea centrale
    srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
    arheol. srednja kamena doba mesolitico
    šport. srednja kategorija peso medio
    šport. srednji napadalec mediano
    šport. tek na srednje proge mezzofondo
    šol. srednja ocena media
    čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
    mat. srednja vrednost valore medio
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. srednje uho orecchio medio
    lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
    lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
    lingv. srednji spol genere neutro
    srednji tok reke corso medio del fiume
    rad. srednji valovi onde medie
    hist. srednji vek Medioevo
    geol. srednji zemeljski vek mesozoico
    agr. srednje oranje aratura a profodità media
  • števílčen (-čna -o) adj. numerico:
    številčno stanje numero
    številčna premoč preponderanza numerica
    številčno razmerje proporzione numerica
    številčna ocena valutazione numerica
    številčna vsota somma
    številčna vrednost valore numerico
    teh. številčni kod codice numerico
    binarni, decimalni številčni sistem numerazione binaria, decimale
  • vedênje (-a) n comportamento (tudi ekst.), condotta:
    pravila lepega vedenja le regole della buona condotta, della creanza
    vljudno vedenje comportamento cortese
    šol. ocena iz vedenja voto in condotta
    vedenje živali comportamento degli animali
  • vtís (-a) m

    1. impronta:
    vtisi stopal so še vidni le impronte dei piedi sono ancora visibili

    2. impressione; effetto:
    dobiti napačen vtis avere un'impressione sbagliata
    zanesti se na prvi vtis fidarsi della prima impressione

    3. (podoba, videz) immagine, apparenza, parvenza; impressione:
    okolje daje vtis zapuščenosti l'ambiente dà l'impressione di abbandono

    4. (mnenje, mišljenje) impressione, opinione, sensazione:
    imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi abbiamo la sensazione che non abbiano alcuna fretta

    5. impronta, tipo:
    vtis kovanca, medalje il tipo di una moneta, di una medaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti vtis na koga fare impressione su qcn.
    s potovanja odnesti nepozabne vtise riportare dal viaggio impressioni indimenticabili
    pog. pustiti slab vtis fare brutta impressione, non piacere
    narediti kaj samo zaradi vtisa fare qcs. soltanto per impressionare
    šport. ocena za umetniški vtis punteggio per l'impressione artistica
  • zadôsten (-tna -o) adj. sufficiente, bastante:
    zadosten dokaz, razlog una prova, un motivo sufficiente
    zadostna mera, količina misura, quantità sufficiente
    šol. zadostna ocena (voto) sufficiente, sufficienza